Marko Drobnjak

V Sloveniji smo letos prvič praznovali nov praznik, ki je namenjen promociji znanosti - gonilni sili razvoja družbe. Za dan znanosti je bil proglašen 10. november, tekom meseca znanosti pa se bodo v novembru zvrstile še druge aktivnosti, povezane z znanostjo. Med njimi najdemo Dan odprte znanosti, ki ga že četrto leto organizira Slovenska skupnost odprte znanosti 20. in 21. novembra 2025 kot del konference Mreža znanja 2025.

Razprava v DZ

Proračuna za 2026 in 2027 razdvajata državni zbor

Zagotavljanje enakovrednega dostopa do znanja

»Slovenska skupnost odprte znanosti (SSOZ) je bila ustanovljena leta 2022 z namenom ustvarjanja odprtega in vključujočega raziskovalnega okolja, ki temelji na transparentnosti in sodelovanju. S tem si prizadeva zagotoviti enakopraven dostop do znanja ter pospeševati inovacije in družbeni razvoj,« je povedala predsednica Slovenske skupnosti odprte znanosti dr. Ana Slavec, docentka na Univerzi na Primorskem.

Skupnost se je tudi zavezala, da bo poskrbela za krepitev sodelovanja med znanstvenimi institucijami, raziskovalci in javnostjo, izboljšanje dostopnosti raziskovalnih rezultatov ter ozaveščanje o pomenu odprte znanosti za družbeni razvoj. »Eden izmed ciljev je razširitev članstva, zato so seveda dobrodošli vsi, ki delijo naše vrednote in jih zanima sodelovanje v tej skupnosti. Člani lahko postanejo akademske, raziskovalne, razvojne, izobraževalne ter druge ustanove javnega in zasebnega prava, zveze in infrastrukture. Včlanijo se lahko tudi posamezniki, ki lahko aktivno sodelujejo v naših delovnih skupinah in drugih dejavnostih,« je k pridružitvi povabila dr. Slavec.

Primerjava

Slovenija v vrhu po številu študentov matematike in inženirstva

Slovenija med prvimi 

Slovenska skupnost odprte znanosti si je zadala naloge, kot so: spodbujanje odprtega dostopa do znanstvenih publikacij in podatkov, povezovanje raziskovalcev in sodelovanje z odločevalci pri oblikovanju politik odprte znanosti. »Med glavnimi dosežki skupnosti v zadnjem letu je nedvomno uzakonitev pravice do sekundarnega publiciranja kot zakonske podlage za omogočanje odprtega dostopa in ponovne uporabe znanstvenih objav ter raziskovalnih podatkov. S tem smo postali deveta država, ki je svoje raziskovalce opolnomočila, da ohranijo potrebne pravice nad svojimi deli,« je pojasnila predsednica in dodala, da je ta dosežek rezultat prizadevanj sekretarjev na Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije ter pravnih strokovnjakov v naši skupnosti, predvsem dr. Maje Bogataj Jančič z Inštituta za odprte podatke in intelektualno lastnino, ki vodi strokovno telo za pravna vprašanja v zvezi z avtorskimi pravicami in ravnanjem s podatki.

Prvo ustanovljeno in najbolj aktivno strokovno telo se ukvarja z monitoringom odprte znanosti, vodi pa ga Miro Pušnik iz Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani (CTK). Pripravili so spletno orodje Monitor odprte znanosti, ki ga bo prof. dr. Milan Ojsteršek s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko UM predstavil na prvi seji letošnjega Dneva odprte znanosti. Na seji bo med govorci tudi dr. Mirjam Dular, vodja Sektorja za odprto znanost ARIS, ki bo predstavila rezultate letošnje anketne raziskave o implementaciji načel odprte znanosti, izvedene med raziskovalnimi organizacijami v Sloveniji. ARIS je prav tako članica SSOZ.

Spremembe vrednotenja znanosti

»Med sejami na letošnjem Dnevu odprte znanosti bo potekala okrogla miza o vrednotenju znanosti, saj je sprememba od ozkih metrik k celovitemu ocenjevanju, ki priznava raznolikost raziskovalnih prispevkov, ključna za uveljavitev odprte znanosti. Brez prilagoditev v sistemu ocenjevanja raziskovalcev odprte prakse ne bodo ustrezno priznane in spodbujene,« je nadaljevala dr. Slavec in razložila, da so zato letos vzpostavili strokovno telo za vrednotenje znanosti, ki ga vodi podpredsednik SSOZ, dr. Sebastian Dahle z Biotehniške fakultete UL. »Poleg tega dr. Dahle opravlja funkcijo podpredsednika Nacionalne koordinacije koalicije CoARA, ki združuje slovenske organizacije, zavezane reformi vrednotenja v skladu z načeli sporazuma. Ta načela spodbujajo prehod h kakovostnemu, odgovornemu ocenjevanju, ki priznava raznolikost prispevkov ter krepi odprto znanost in raziskovalno integriteto.«

Ni dela prost dan

Veste, da danes praznujemo državni praznik?

Vzpostavitev vseevropskega digitalnega okolja

V popoldanskem delu prvega dne Dneva odprte znanosti 2025 bo dr. Slavec moderirala sejo, na kateri bodo predstavljeni raznoliki projekti odprte znanosti pri nas, od ravnanja z raziskovalnimi podatki po načelih odprte znanosti do podpore izzivom znanstvene komunikacije. Drugi dan dogodka bo potekal v angleškem jeziku in bo namenjen temi raziskovalnih infrastruktur kot stičišču evropskega oblaka odprte znanosti (EOSC) in superračunalništva, pri čemer bodo sodelovali tudi številni mednarodni strokovnjaki. »Infrastruktura predstavlja temelj odprte znanosti, saj raziskovalcem omogoča učinkovito deljenje rezultatov njihovega dela. V ta namen smo v SSOZ že lani vzpostavili strokovno telo za infrastrukturo, ki ga vodi dr. Marko Drobnjak z Arnesa, letos pa še strokovno telo za EOSC, ki ga vodi Peter Sterle z Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in inovacije. Drobnjak in Sterle sta slovenski kontaktni osebi za EOSC, katerega cilj je vzpostavitev vseevropskega digitalnega okolja za raziskovalce,« je zaključila dr. Slavec.