Saša Despot / Bobo

Ameriški marketinški triki že desetletja z lahkoto pronicajo tudi v Evropsko Unijo, posledično pa tudi v Slovenijo. Črni petek je še eden v vrsti takšnih tržnih prijemov, katerega glavni cilj je, da potrošniki zapravimo veliko več, kot bi sicer. O tem, kakšno neznansko moč imajo velika multinacionalna podjetja priča dejstvo, da je eni izmed največjih, Coca-Coli, uspelo popolnoma spremeniti naše dojemanje največjega krščanskega praznika poleg velike noči - božiča. 

Dan, ko se je filadelfijski policiji stemnilo pred očmi 

Podobno se je, sicer nekoliko kasneje (po drugi svetovni vojni), v ZDA med trgovci uveljavila navada, da dan po zahvalnem dnevu (27. novembra) znižajo cene izdelkom in tako odprejo tako imenovano božično nakupovalno sezono. 

Profimedia

Izraz Black Friday (črni petek) naj bi najprej uporabljali filadelfijski policisti, ki so na dan velikih popustov v prometnem kaosu in stampedih po trgovinah imeli največ dela. Kasneje, ko se je izraz za ta dan uveljavil po celotnih ZDA, pa so (predvsem zaradi negativne konotacije) pomen imena preko intenzivnih kampanj spremenili v dan, ko podjetja iz rdečih številk preidejo v črne. 

Črni petek raztegnjen na celoten november

V Sloveniji se je črni petek prijel šele v zadnjem desetletju, predvsem prek globalnih mednarodnih spletnih trgovin, kot je denimo Amazon. Najprej so ga prevzeli trgovci z elektroniko in oblačili, danes pa akcije ponuja praktično vsak sektor.

Trgovci so hitro ugotovili, da se takšni dnevi močno splačajo, kljub nekoliko nižjim maržam, zato je iz črnega petka hitro nastal "črni november," ko naj bi cene bile najnižje v letu skozi celoten mesec. Naj se torej božična potrošniška sezona začne. 

Koliko popustov je pravzaprav resničnih?

Popusti skoraj nikoli niso takšni, kakršne "obljubljajo oglasi." Analize evropskih organizacij za varstvo potrošnikov, na katere se pogosto sklicuje tudi Zveza potrošnikov Slovenije, kažejo, da črni petek praviloma ni dan z najnižjimi cenami v letu.

Britanski raziskovalci organizacije Which so ugotovili, da je velika večina izdelkov (99,5%) v drugih obdobjih leta na voljo po enaki ali celo nižji ceni. Trgovci na črni petek pogosto ustvarijo vtis ekskluzivnih prihrankov, a gre pogosto le za pompozne oglase, medtem ko je realna cena komaj kaj drugačna od običajne.

Dramatičen popust, ki ne prinese prihranka

Evropski nadzorni organi so že pred časom v več obsežnih pregledih spletnih trgovin ugotovili, da se te velikokrat poslužujejo zavajajočega prikazovanja popustov. Trgovci navajajo napihnjene stare cene, uporabljajo nejasne ali skrite informacije o najnižji ceni v zadnjih tridesetih dneh, časovno omejene “akcije” pa trajajo tudi po več tednov.

Bobo

Podobne kršitve redno izpostavljata tudi slovenski Tržni inšpektorat in ZPS, ki opozarjata na umeščanje prečrtanih cen in "skrivanje" zakonsko pomembnih starih cen v drobnem tisku. Rezultat za potrošnika? Na videz dramatični popusti, ki kupcem niti približno ne prinesejo takšnega prihranka, kot si mislijo.  

Pazite se najpogostejših pasti 

Ena najpogostejših praks, ki se jih trgovci poslužujejo na črni petek je umetno napihovanje popustov. Trgovec nekaj dni ali tednov pred akcijo dvigne ceno, nato jo na črni petek “zniža” na staro raven. Namesto da bi kot izhodišče vzel najnižjo ceno v zadnjih 30 dneh, ki jo zahteva zakon, izračun popusta temelji na višji, skoraj nikoli pa na redni ceni. Še posebej to pride do izraza pri spletnem nakupovanju na tujih spletnih straneh. 

Obvezno navajanje najnižje cene v zadnjih 30 dneh je pogosto zakopano v drobnem tisku. Pri spletnem nakupovanju bodite pozorni tudi na tako imenovani "drip pricing," pri katerem trgovci dodatne stroške dostave izdelkov, obdelave naročila, ali plačila po povzetju skrijejo v zadnji korak spletnega nakupa, ki velikokrat bistveno spremeni končno ceno nakupa.

Bobo

Psihologija potrošnika

Spletne trgovine se pogosto poslužujejo tudi raznih psiholoških trikov, kot so lažni ali vedno znova obnovljeni odštevalniki časa, obvestila o tem, da je na zalogi le še nekaj kosov in opozorila, da določena akcija velja le ravno tisti dan, ko potrošnik obišče spletno trgovino. 

Vračilo ali dobropis?

Vračilo izdelkov v trgovino: v teh primerih imate pravico do denarja nazaj

Bodite pozorni tudi na pasti, ki kratijo potrošnikove pravice. V fizičnih trgovinah vračilo blaga brez napake ni zakonska pravica, ampak zgolj dobra volja trgovca, kar mnogi kupci prezrejo, ko polnijo nakupovalne vozičke. Pri spletnem nakupu sicer velja 14-dnevna pravica do odstopa od pogodbe, a trgovci včasih skušajo ustvariti vtis, da za močno znižane izdelke ali posebne akcije to ne velja, kar pa ni res.

Če kupec v 14 dneh odstopi od nakupa, mora sam kriti stroške vračila, razen če prodajalec te stroške prevzame ali kupca o njih predhodno ni obvestil. Pravica do odstopa pa ne velja za več kategorij, med drugim za prevozne in turistične storitve z določenim datumom, hitro pokvarljivo blago, izdelke po meri, digitalne vsebine, pri katerih je prenos že začet, v celoti opravljene storitve, zapečatene medijske izdelke z odstranjenim pečatom, izdelke, ki jim cena na svetovnem trgu vedno niha (denimo kurilno olje) in nujna popravila in vzdrževalna dela.