Prijav vedno več: Največ posilstev v Franciji, Nemčiji in na Švedskem
V Evropski uniji je policija leta 2024 zabeležila več kot 256.000 primerov spolnega nasilja. Evropski parlament med tem pritiska za novo definicijo posilstva.
Število prijavljenih posilstev in kaznivih dejanj spolnega nasilja v Evropski uniji narašča.
Policisti v Evropski uniji so leta 2024 zabeležili več kot 256.000 kaznivih dejanj spolnega nasilja, od tega je bilo 38 odstotkov posilstev, kažejo najnovejši podatki Eurostata. V primerjavi z letom 2023 se je število kaznivih dejanj spolnega nasilja povečalo za pet odstotkov, število prijavljenih posilstev pa za sedem odstotkov.
Največ prijavljenih kaznivih dejanj spolnega nasilja in posilstev so leta 2024 zabeležile Francija, Nemčija in Švedska. Najmanj primerov so zabeležili Ciper, Malta in Litva.
Slovenija se na lestvici nahaja takoj za Litvo. Ob tem strokovnjaki opozarjajo, da rast policijsko zabeleženih kaznivih dejanj spolnega nasilja ne pomeni nujno samo porasta nasilja. Lahko kaže tudi na večjo ozaveščenost, boljše ukrepe za boj proti spolni zlorabi in učinkovitejše poti za prijavo, kar lahko vpliva na stopnjo prijavljanja, poroča Euronews.
Če pogledamo statistiko na 100.000 prebivalcev je slika nekoliko drugačna. Tako v primerih spolnega nasilja, kot tudi posilstev je stanje najbolj alarmantno na Švedskem. Slovenija pa v obeh primerih ostaja v spodnji polovici lestvice.
Evropski parlament za definicijo posilstva na podlagi soglasja
Podatki so bili objavljeni tik po tem, ko je Evropski parlament glasoval za skupno definicijo posilstva, ki temelji na soglasju in je znana po načelu "samo da pomeni da." Evropski poslanci so poudarili, da je treba soglasje presojati v širšem kontekstu, tudi v primerih, ki vključujejo nasilje, zlorabo moči, ustrahovanje ali ranljivost žrtve.
Evropska unija je sicer že leta 2024 prvič sprejela minimalne standarde za boj proti nasilju nad ženskami. Vendar je bil predlagani člen, ki bi uvedel skupno opredelitev posilstva, iz standardov umaknjen po nasprotovanju več držav članic.
"Že leta pozivamo k skupni evropski opredelitvi posilstva," je v sporočilu za javnost Evropskega parlamenta dejala Evin Incir, švedska evropska poslanka iz vrst Progresivnega zavezništva socialistov in demokratov. "Vse več vlad priznava potrebo po tem pristopu, od leta 2023 so Francija, Finska, Luksemburg in Nizozemska uvedle zakone, ki temeljijo na soglasju," je dodala.
V desetletju velik porast prijavljenih kaznivih dejanj
Čeprav prizadevanja za opredelitev posilstva na podlagi soglasja na ravni celotne EU kažejo, da Unija želi resneje pristopiti k boju proti temu kaznivemu dejanju, podatki razkrivajo tudi dolgoročnejši trend rasti. Med letoma 2014 in 2024 se je število kaznivih dejanj spolnega nasilja povečalo za 94 odstotkov, število prijavljenih posilstev pa za 150 odstotkov.
V istem obdobju se je število kaznivih dejanj spolnega nasilja v povprečju povečevalo za skoraj deset odstotkov na leto, število kaznivih dejanj posilstva pa za sedem odstotkov na leto. Tudi pri teh podatkih je treba upoštevati možnost, da del rasti izhaja iz večje stopnje prijavljanja, ki je lahko posledica večje ozaveščenosti in boljših kanalov za prijavo.
Bo Latvija izstopila iz pogodbe proti nasilju nad ženskami?
Evropske države imajo različno pravno terminologijo in nacionalno zakonodajo o posilstvu, čeprav večina sledi podobnemu okviru znotraj Istanbulske konvencije Sveta Evrope. Konvencija je namenjena preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami ter nasilju v družini. Podpisale so jo vse države članice in druge evropske države, med njimi Združeno kraljestvo in Norveška.
Oktobra lani je latvijski parlament glasoval za izstop iz konvencije, potem ko so tamkajšnji politiki trdili, da spodbuja "radikalni feminizem, ki temelji na ideologiji spola," in ogroža tradicionalne družinske vrednote.
Latvijski predsednik Edgars Rinkevičs je nato uporabil pravico odložilnega veta in odločitev vrnil parlamentu v ponovno obravnavo. Ob tem je poudaril, da se o takšni spremembi mednarodnih zavez ne bi smelo odločati prenagljeno. Latvija naj bi vprašanje ponovno obravnavala novembra, po jesenskih parlamentarnih volitvah.
Riga sicer vztraja, da ostaja zavezana zaščiti žensk in žrtev nasilja v družini, tudi če bi se umaknila iz konvencije. Latvijski parlament je sprejel deklaracijo, v kateri vlado poziva, naj pripravi celovit nacionalni zakon za boj proti nasilju v družini, ki bi bil alternativa konvenciji.
Francija po grozovitih razkritjih spremenila zakonodajo
Francija je oktobra 2025 ratificirala spremembo, s katero je soglasje dodala v pravno opredelitev spolnega napada in posilstva. Sprememba je sledila zaključku sojenja v primeru Gisele Pelicot leto prej.
V zadevi je bilo 51 moških spoznanih krivih spolnega napada ali posilstva Pelicot, medtem ko je bila nezavestna. Njen mož Dominique jo je pred tem desetletje omamljal.
Pred spremembo je bilo posilstvo oziroma spolna zloraba v francoski zakonodaji opredeljeno kot "vsaka oblika spolne penetracije, storjena z uporabo nasilja, prisile, grožnje ali presenečenja."
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.