Danes ceneje na črpalkah, toda Evropa ima največjo težavo pred zimo po 2021
Cene nafte in reguliranih goriv v Sloveniji so upadle, evropska skladišča plina pa so za ta del leta najmanj napolnjena po letu 2021.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Cena nafte je po začasni ustavitvi ameriških napadov na Iran močno upadla. Od danes so nižje tudi regulirane cene goriv v Sloveniji. Toda trenutno znižanje še ne pomeni, da se energetske razmere vračajo v normalne tirnice.
Evropska skladišča zemeljskega plina so bila 26. julija napolnjena 55,35-odstotno, kažejo podatki združenja Gas Infrastructure Europe. V njih je bilo približno 626 teravatnih ur plina. Za ta del leta je to najmanj po letu 2021.
Težava ni v tem, da bi Evropi plina že primanjkovalo. Evropska komisija je v začetku julija ocenila, da neposredne nevarnosti za zanesljivost oskrbe ni.
Toda nizka napolnjenost pomeni, da bo imela Evropa pozimi manjšo varnostno blazino, če bo vreme hladnejše, dobave pa znova motene.
Skladišča se polnijo, vendar prepočasi
Evropska unija želi v zimo praviloma vstopiti z najmanj 80-odstotno napolnjenimi skladišči. Višje, 90-odstotno polnjenje bi ji zagotovilo več manevrskega prostora ob dolgotrajnejšem mrazu ali težavah pri uvozu.
Evropska agencija za sodelovanje energetskih regulatorjev ACER ocenjuje, da bi bilo 80-odstotni cilj še mogoče doseči, če bi Evropa letos uvozila približno toliko utekočinjenega zemeljskega plina kot lani.
Za 90-odstotno napolnjenost pa bi se moral uvoz utekočinjenega plina povečati za približno 13 odstotkov.
Prav pri tem se zapleta. Evropski uvoz utekočinjenega plina naj bi julija upadel na najnižjo raven po septembru 2024. Del ameriških pošiljk je zaradi večjega povpraševanja odplul proti Aziji, kjer je vroče vreme povečalo porabo elektrike za hlajenje.
Evropa mora zato za iste količine tekmovati z azijskimi kupci, ki so za plin pogosto pripravljeni plačati več.
Dodatno tveganje predstavljajo dobave iz Katarja. Skozi Hormuško ožino, ki je bila zaradi spopadov med ZDA in Iranom izpostavljena motnjam, potuje pomemben del svetovne trgovine z utekočinjenim plinom.
Tudi če se razmere umirijo, se preusmerjene ladje in zamujene pošiljke ne morejo čez noč vrniti v običajen ritem.
Da evropsko polnjenje zaostaja, je prejšnji teden opozoril tudi prvi mož norveškega Equinorja Anders Opedal.
Po njegovi oceni Evropa v trenutnih razmerah morda ne bo dosegla niti 80-odstotne napolnjenosti. Norveška je po zmanjšanju ruskih dobav postala najpomembnejša dobaviteljica plina v Evropo.
Kaj se lahko zgodi pozimi
Nizke zaloge same po sebi še ne pomenijo pomanjkanja. Veliko bo odvisno od vremena, dobav utekočinjenega plina in delovanja norveških plinskih polj.
Če bo zima mila, dobave pa bodo potekale brez večjih motenj, lahko Evropa obdobje prestane brez resnejših težav. Skladišča bi se sicer izpraznila bolj kot običajno, vendar bi bila fizična oskrba gospodinjstev večinoma varna.
Povsem drugače bi bilo ob daljšem hladnem valu. Takrat močno naraste poraba za ogrevanje, več plina pa potrebujejo tudi elektrarne. Če bi se hkrati zmanjšale dobave iz Norveške ali Katarja, bi lahko veleprodajne cene hitro poskočile.
Prvi učinek zato verjetno ne bi bilo ugašanje plina gospodinjstvom, temveč dražja energija. Pod pritiskom bi se najprej znašli industrijski odjemalci, ki kupujejo plin po tržnih cenah in nimajo enake zaščite kot gospodinjstva.
Visoke cene bi lahko omejile proizvodnjo v kemični, kovinski, steklarski, papirni in drugih energetsko intenzivnih panogah.
Plin vpliva tudi na ceno elektrike. Kadar morajo evropske države za pokrivanje porabe vključiti plinske elektrarne, lahko visoka cena plina zviša veleprodajno ceno električne energije tudi v državah, kjer velik del elektrike proizvedejo iz drugih virov.
Ne gre le za plin
Ranljiv je tudi evropski trg dizla. Zaloge so po navedbah Reutersa na večletnem dnu, svetovni izvoz dizla in plinskega olja pa je bil v začetku julija na poti proti najnižji ravni v devetih letih.
Ruski izvoz se je zmanjšal zaradi omejitev izvoza in ukrajinskih napadov na ruske rafinerije. Dobave z Bližnjega vzhoda so medtem prizadele motnje v Hormuški ožini.
Rafinerije so zato za predelavo nafte v dizel začele dosegati izjemno visoke marže, kar kaže, da težava ni več zgolj cena surove nafte, temveč pomanjkanje že izdelanega goriva.
Zato se lahko zgodi, da se bo nafta na svetovnih trgih pocenila, dizel in kurilno olje pa ji ne bosta sledila v enaki meri. Če je rafinerijskih zmogljivosti premalo ali so zaloge izdelanih goriv nizke, nižja cena sodčka še ne zagotavlja sorazmerno nižje cene na bencinskem servisu.
To je posebej pomembno pred jesenjo, ko se poveča povpraševanje po dizlu in kurilnem olju. Nova motnja v Rusiji ali na Bližnjem vzhodu bi zato lahko evropske cene hitro znova obrnila navzgor.
Slovenija nima lastnih plinskih skladišč
Slovenija je na evropske razmere posebej vezana, ker nima lastnih virov zemeljskega plina, podzemnih skladišč ali terminala za utekočinjeni plin. Plin uvaža prek povezav z Avstrijo, Italijo in Hrvaško.
Za Slovenijo je zato pomembno predvsem stanje skladišč v širši regiji, zlasti v Avstriji, od koder je v preteklosti prihajal velik del slovenskega uvoza.
Dostop do dodatnih količin iz smeri Hrvaške naj bi v prihodnje izboljšala okrepljena povezava proti terminalu na Krku, vendar nadgradnje še ne rešujejo letošnje zime.
Vlada je aprila dobavitelje pozvala, naj pravočasno sklenejo pogodbe za shranjevanje in nakup plina za prihodnjo kurilno sezono.
Po njenih navedbah je oskrba Slovenije za leto 2026 pogodbeno zagotovljena, država pa ni neposredno odvisna od utekočinjenega plina iz kriznih območij. Ostaja pa izpostavljena gibanju evropskih cen, predvsem pri večjih poslovnih odjemalcih.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
