Čakalne vrste pospešujejo privatizacijo zdravstva
Medije polnijo zgodbe o odhodih zdravnikov iz javnega zdravstvenega sistema – samo ljubljanski klinični center so v zadnjem času zapustili štirje maksilofacialni kirurgi in trije ortopedi. To je posledica odločitev vlade Roberta Goloba.
Odmeva tudi zgodba ortopeda iz novomeške splošne bolnišnice, ki si je kljub opravljenemu delu prislužil odpoved delovnega razmerja. Opisane zgodbe so posledica posegov Golobove vlade v zdravstveni sistem, osnovane na maščevanju zdravnikom, ki delajo hkrati v javnem in zasebnem sektorju.
Omejevanje dela zdravnikov ni prava pot
Da je to napačna pot, je tik pred koncem lanskega leta potrdilo ustavno sodišče. S tem je pritrdilo opozorilom, ki jih je leva Golobova vlada prejemala med potrjevanjem zakona o zdravstveni dejavnosti, s katerim se je podala v grobo razmejevanje javnega in zasebnega zdravstva. Med kritiki takšne ureditve ostaja Nova Slovenija, ki poudarja, da so ključna težava našega zdravstva predolge čakalne vrste. »Vsakemu človeku je zdravje pomembno in bo zbral denar za pregled ali poseg, tudi če ga komaj kaj ima, da bi dobil storitev takrat, ko jo potrebuje. Iz tega sledi logičen zaključek – čakalne vrste so največji spodbujevalec privatizacije zdravstva,« je opozorila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič in s tem pokazala na napačno pot Golobove vlade. Odhodi specialistov, ki jih že tako primanjkuje, ne krepijo javnega zdravstva. Zmanjšuje se dostopnost specialnih storitev, te pa se selijo v zasebni sektor. Omejevanje dela zdravnikov torej ni in ne more biti rešitev.
V ospredju mora biti pacient
Pacient mora zdravstveno obravnavo dobiti takrat, ko jo potrebuje. To se bo zgodilo tako, da bodo storitve izvajali vsi zdravniki, ki so v Sloveniji na voljo, stroške pa mora kriti zdravstvena blagajna, v katero vsi vplačujemo. Poslanka NSi Iva Dimic je rešitev utemeljila z absurdno prakso: »Če gre pacient, ki pri nas na storitev čaka nedopustno dolgo, k zasebniku čez mejo, mu zavod za zdravstveno zavarovanje plačilo povrne; če bi želel pacient to storitev opraviti pri zasebniku v Sloveniji, pa mu tega ne povrne.« Medtem ko se dopušča taka ureditev, pa morajo državljani doplačevati za hitro dostopne storitve pri zasebnikih, in to kljub prispevkom za zdravstveno zavarovanje.
Druge rešitve za delujoče in dostopno zdravstvo
Prioriteta je krajšanje čakalnih vrst, nato pa je treba temeljito pregledati poslovanje zdravstvene zavarovalnice, so prepričani v NSi. Spremeniti je treba upravljanje javnih zavodov za optimizacijo delovnih procesov in gospodarno porabo sredstev. Povrniti je treba tudi zaupanje v zdravstvene delavce. Da je zdaj porušeno, kažejo vse večji pritiski in nasilje zlasti v javnem sektorju, kar ljudi odvrača od dela v sistemu Zdaj je res zadnji čas za ukrepanje! V nasprotnem primeru se nam lahko zgodi razgradnja javno dostopnega zdravstva.
