Oxfam: Najbogatejši že v desetih dneh pokurili svoj ogljični proračun
Dan onesnaževalcev je že drugo leto zapored nastopil 10. januarja. V organizaciji Oxfam vlade po svetu pozivajo k višji obdavčitvi največjih onesnaževalcev.
Rezultati zadnje analize mednarodne dobrodelne organizacije Oxfam kažejo, da je najbogatejši odstotek ljudi na svetu že v prvih desetih dneh letošnjega leta uspel porabiti svoj ogljični proračun za celotno leto. Organizacija Oxfam je dan, ko super bogati pokurijo svoj letni ogljični proračun, označila za dan onesnaževalcev, ta pa je že drugo leto zapored nastopil 10. januarja.
Organizacija v svoji analizi izračuna količino ogljikovega dioksida, ki jo je mogoče v ozračje izpustiti, brez da bi svet presegel mejnik 1,5 stopinje Celzija segrevanja, oziroma kakšen je pravičen delež emisij na osebo, ki je še združljiv s ciljem omejitve globalnega segrevanja na 1,5 stopinje.
Še več, pri Oxfamu so ugotovili, da sto tisti na samem vrhu piramide, 0,01 odstotka najbogatejših, ogljični proračun porabili že v 72 urah po začetku novega leta. Ob tem so opozorili, da bi morali super bogati, da bi svet dosegel cilje iz pariškega podnebnega dogovora, »svoje emisije do leta 2030 zmanjšati za kar 97 odstotkov.«
Pri Oxfamu so znova posvarili še, da bodo posledice podnebnih sprememb najbolj občutili tisti, ki so k podnebni krizi prispevali najmanj, torej najrevnejše države, pa tudi države s srednje visokim dohodkom, pri čemer bi lahko po njihovih ocenah gospodarske posledice do leta 2050 znašale slabih 38 bilijonov evrov.
Za primerjavo, ogljični odtis, ki ga z zasebnim letalom ali jahto v tednu dni za sabo pusti super bogat Evropejec ali Američan, je podoben ogljičnemu odtisu, ki ga nekdo iz najrevnejšega odstotka ljudi na svetu pridela v celotnem življenju.
Z denarjem tudi moč in vpliv
Na najbogatejše že leta letijo očitki, da s svojo nepremišljeno uporabo zasebnih letal in superjaht prekomerno prispevajo k ogljičnemu odtisu, a to, torej njihov življenjski stil, na podlagi analize Oxfam še zdaleč ni edina težava. Morda še bolj problematično je dejstvo, da se najbogatejši in korporacije bahajo tudi z nesorazmerno močjo in vplivom, pri čemer številni najbogatejši akterji na veliko vlagajo ravno v industrije, ki najbolj onesnažujejo, poroča portal Euronews.
Kot primer so navedli dogajanje na lanskoletni podnebni konferenci COP30 v Braziliji, kjer naj bi lobisti iz podjetij s področja fosilnih goriv predstavljali celo največjo delegacijo, če odštejemo gostitelje Brazilce. Skupaj naj bi konferenco obiskalo kar približno 1600 predstavnikov naftnih velikanov in drugih družb, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. Posledično imajo te korporacije močan vpliv na oblikovanje politik in seveda na omilitev podnebnih ciljev.
Po besedah Nafkote Dabi iz organizacije Oxfam so v analizi ugotovili, da se v povprečju vsak milijarder ponaša z naložbenim portfeljem v družbah, ki skupaj v ozračje letno izpustijo kar 1,9 milijona ton ogljikovega dioksida.
V organizaciji vlade po vsem svetu pozivajo, naj poskrbijo za to, da bodo najbogatejši onesnaževali manj, predvsem pa naj največje in najbogatejše onesnaževalce udarijo z davki na prihodek in premoženje. Pozivajo tudi k uvedbi kazenskega davka na »ogljično najbolj intenzivno luksuzno blago,« kot so superjahte in zasebna letala.
