profimedia

Sekretar organizacijskega odbora Tomaž Šušteršič je za STA dejal, da na Gorenjskem pripravljeni pričakujejo najboljše smučarke na svetu, ki pa se nič več ne borijo za naziv lisičke, čeprav ima večina ljubiteljev smučanja na jeziku še vedno Zlato lisico. Blagovna znamka, ki je bila več desetletij sinonim za ženske tekme svetovnega pokala na mariborskem Pohorju, je ostala v zgodovini – tekmi v Podkorenu sta zdaj uradno zgolj ženski tekmi svetovnega pokala Kranjska Gora 2026 Audi FIS Ski World Cup Women.

Preberite tudi: 

Zrinka Ljutić

Hrvaška smučarska zvezdnica še vedno zaskrbljena: Čaka jo veliko dela

Neizbežen konec mariborske zgodbe

Zgodba Zlate lisice se je na Pohorju začela leta 1964, ko so glave staknili trije smučarski zaljubljenci – Dušan Senčar, Marjan Kožuh in Franci Čop, in desetletja predstavljala vrhunec zimskega dogajanja v Mariboru. A epilog je bil, gledano z današnje perspektive, skoraj neizbežen. Podnebne spremembe, vse bolj nepredvidljive zime, infrastrukturne omejitve in razdrobljen organizacijski model so v zadnjih petnajstih letih povzročili, da so bile mariborske tekme prej izjema kot pravilo.

Statistika je zgovorna: v zadnjem obdobju je bilo v Mariboru izpeljanih manj kot tretjina predvidenih tekem, večina jih je bila v zadnjem trenutku preseljena v Kranjsko Goro. Ko je tudi finančno izčrpano vodstvo mariborskega kluba priznalo, da takšen model ni več vzdržen, so se vrata dokončno zaprla. Zadnja izvedba je tako potekala leta 2024 v Kranjski Gori ob 60-letnici tekmovanja.

profimedia

Nekaj lisičjih rekordov?

Vse rekorde Zlate lisice ima Vreni Schneider, ki ima v svoji zbirki sedem zlatih lisic in še veliko več zmag. Tri lisičke ima Mikaela Shiffrin. 

Največ gledalcev se je zbralo leta 1994 - več kot 45.000 ljudi je navijalo za pogumne smučarke. 

Enodnevni rekord pa je padel leta 2013, ko je zmagala Tina Maze, takrat se je na Pohorju zbralo skoraj 22.000 gledalcev. 

profimedia

Kranjska Gora kot stalni dom

Smučarska zveza Slovenije je nato izposlovala stalni termin ženskih tekem v Kranjski Gori, kjer so razmere za organizacijo bistveno bolj zanesljive. Po simboličnem enkratnem odkupu pravic do imena Zlata lisica ob 60-letnici je postalo jasno, da nadaljnje vztrajanje pri blagovni znamki nima ne trženjskega ne organizacijskega smisla.

Novi organizacijski model, ki se opira na izkušnje Planice in tradicijo pokala Vitranc, je usmerjen predvsem v stabilnost, kakovost izvedbe in dolgoročno prisotnost v koledarju svetovnega pokala – ta je Sloveniji po aktualnih dogovorih zagotovljena vsaj do leta 2034, kar veliko pomeni tudi za turizem Kranjske Gore in okoliških krajev, ki odlično delajo tudi poleti.

Tekme 2026: šport v ospredju, a ne samo to

Program tekem v Kranjski Gori 2026 ostaja klasičen:

• Sobota, 3. januar – veleslalom

• Nedelja, 4. januar – slalom

Organizatorji poudarjajo, da tekmi ne želijo razumeti zgolj kot športni dogodek, temveč kot celovito izkušnjo za obiskovalce. Poleg vrhunskega tekmovanja najboljših smučark sveta bo pripravljen tudi spremljevalni program, namenjen navijačem, turistom in domačinom. Zelo podobno razmišljanje kot pri poletih v Planici, le da je morda struktura obiskovalcev malce drugačna, tako čez prste povedano – bolj športna in mladostna.

Slovenke na letošnjih tekmah

Zaradi številnih poškodb bo Ana Bucik Jogan edina nastopila tako v slalomu kot v veleslalomu, kjer se ji bo iz ekipe za evropski pokal pridružila Nika Tomšič. Na nedeljskem slalomu bo na startu slovenska četverica, ob Ani Bucik Jogan in Niki Tomšič še tekmovalki iz ekipe za evropski pokal Anja Oplotnik in Caterina Sinigoi. Za slalomsko tekmo je ob Caterini Sinigoi in Anji Oplotnik kandidatka še Lila Lapanja, ki pa je na treningu pred evropskim pokalom v Ahrntalu začutila bolečino v predelu hrbta.

Proga pripravljena, Šporn zadovoljen

Za brezhibno pripravo proge v Podkorenu skrbi izkušena ekipa, ki je že v prejšnjih sezonah dokazala, da Kranjska Gora lahko izpolni najvišje zahteve Mednarodne smučarske zveze. Tehnične preglede redno potrjuje tudi vodstvo svetovnega pokala, kar dodatno utrjuje položaj prizorišča.

Vodja priprave proge za svetovni pokal v Kranjski je zdaj že nekaj časa nekdanji smukač Andrej Šporn, ki je med drugim odgovoren za izboljšanje tehnične podlage in smotrne uporabe tekmovalne proge med moškimi in ženskimi tekmami.

Pohorje je preteklost, Podkoren prihodnost

Zlata lisica je danes del zgodovine – bleščeče, čustvene in močno zaznamovane s slovenskimi zmagami. Kranjska Gora pa predstavlja prihodnost: manj simbolike, več stabilnosti, a z istim ciljem – vrhunskim alpskim smučanjem na domačih tleh.