© 2026 Media partner agencija d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Prenos podjetja
Čas branja 3 min.

Manever Snežiča in »skesanca« Mijiča »norčevanje iz ljudi«


S.R.
STA
23. 7. 2026, 19.19
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

Namen prenosa Mijičevega podjetja na Snežiča ni reševanje gospodarske družbe, ampak norčevanje iz ljudi, meni Jaka Cepec z ljubljanske ekonomske fakultete.

Boris Mijič
Jure Klobčar
Boris Mijič je propadlo podjetje z dolgovi do države in delavcev podaril Roku Snežiču.

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Google logo
Svet24 logo

Nastavi

Poslanec Resnice Boris Mijič, ki je še nedavno skesano stopil pred kamere in v čustvenem izlivu pred slovensko javnostjo naznanil, da prevzema vso odgovornost za nastalo situacijo, delavcem pa se je opravičil, je v teh dnevih skupaj z razvpitim doktorjem davčnih utaj Rokom Snežičem izvedel nov manever, ki priča o tem, koliko je pri vsem skupaj kesanja.

Mijič namreč ni več lastnik propadlega podjetja Progros. Brezplačno ga je prenesel na Snežiča, slednji pa ga je v posmeh vsem delavcem in državi preimenoval v Klukec in registriral za rejo kamel.

Celotno zadevo je za STA komentiral strokovnjak za insolvenčno pravo iz ljubljanske ekonomske fakultete Jaka Cepec, ki je poudaril, da manever sam po sebi ni nezakonit, je pa to problematično in neprimerno dejanje za poslanca.

Ni nezakonito, a gre za norčevanje iz ljudi

»Čeprav prenos poslovnega deleža gospodarske družbe, ki je insolventna, sam po sebi ni nezakonit, je pa prenos poslovnega deleža družbe, za katero vsi vedo, da je insolventna, in namen tega prenosa ni reševanje gospodarske družbe, ampak norčevanje iz ljudi, zelo problematična stvar,« je poudaril Cepec.

Kot je ponazoril, gre v primeru, ko bi denimo neka trgovinska družba prevzela drugo trgovinsko družbo, ki je očitno insolventna, z namenom, da ta prevzame njene trgovine, da družba zaživi in da poplača njene upniku, za način reševanja gospodarskih družb.

»Če pa kot poslanec nekomu prodate poslovni delež v družbi, ki je insolventna, čeprav veste, da niste plačali vsaj prispevkov za delavce in plač delavcev, ter se na račun upnikov kot poslanec delate norca iz vseh ljudi, je pa to zelo huda, a ni kaznivo,« je bil jasen. Po njegovih besedah je takšno dejanj »neprimerno za poslanca«.

Preberite še

Kazenska in odškodninska odgovornost?

Po njegovih besedah insolvenčna zakonodaja določa, da morajo poslovodje insolventnih gospodarskih družb v roku enega meseca od nastanka insolventnosti predlagati začetek postopka zaradi insolventnosti. »V tem primeru tega ni storil nihče, torej niti najprej še poslanec kot direktor te družbe, niti kasneje poslančev oče kot novi direktor, niti zdaj državljan BiH, ki je predvčerajšnjim postal novi poslovodja,« je dejal.

Ker iz pogodbe o prenosu poslovnega deleža izhaja, da je poslanec Mijič, ki je bil pred dvema mesecema še direktor podjetja, izrecno navedel v pogodbi, da je družba insolventna, kar pomeni, da se je tega zavedal, pa kljub temu v roku enega meseca ni sprožil stečajnega postopka, pa to po Cepcevih pojasnilih nakazuje tudi njegovo odškodninsko in kazensko odgovornost. To bodo lahko v postopkih dokazovali upniki, kazensko odgovornost pa tožilstvo. »Kot to zazna kaznivo dejanje, bi ga moralo začeti preganjati po uradni dolžnosti,« je dodal.

Po njegovih besedah gre sicer pri takšnem prenosu lastništva za »tipičen slovenski manever« v insolventnih gospodarskih družbah. »Namesto da bi slovenski direktor predlagal začetek stečaja, raje najde neko fiktivno osebo. Zanimivo je, da je vedno druga in vedno nekje iz bazena bivše Jugoslavije, ki postane potem poslovodja oziroma direktor,« je orisal. To posledično po njegovih besedah nato zelo oteži upniku začetek stečaja, ker je »treba takšnega direktorja najti, kar pa ni enostavno«.

Problematična tudi vloga notarjev

Cepec je ob tem problematiziral tudi vlogo notarjev, ki »kot varuhi nekega javnega reda vedno znova dovoljujejo tovrstne prenose poslovnih deležev«.

Po njegovih pojasnilih mora biti sicer v skladu s slovensko zakonodajo prenos poslovnega deleža obvezno opravljen pred notarjem, za kar je treba plačati tudi kar nekaj stroškov. Cepec se sprašuje o smiselnosti te ureditve, če lahko na koncu »notar overi vsako pogodbo in se lahko delaš norca iz tega«.

Po njegovih navedbah se namreč z ministrstvom za gospodarstvo že leto in pol zelo resno pogovarjajo o vlogi notarjev pri prenosu poslovnega deleža. »Vedno znova je bilo mnenje, da notarji pač varujejo družbenike pri prenosu in da je to pač nujno potrebno,« je dodal.

Ob tem je opozoril tudi na mnenje notarske zbornice, da se takšnih primerov ne da preprečiti. »Zakonsko prepovedati prenos poslovnega deleža ni primerno, ker je lahko to celo način reševanja družb. Sodni organi pa pravijo, da oni tovrstnih zlorab ne morejo preganjati,« je orisal situacijo.

Manever poslanca Mijiča glede prenosa podjetja na Snežiča tako ni nič novega in inovativega, kot bi rada prikazala vpletena, ampak že večkrat uporabljena praksa, za katero pristojni slovenski organi pravijo, da se je ne da preprečiti, je sklenil Cepec.

Svet24

Prva stran dneva

Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.

Hvala za prijavo!

Na vaš e-naslov smo poslali sporočilo s potrditveno povezavo.

Z oddajo e-poštnega naslova se prijavim na uredniške e-novice. Odjava je možna kadar koli prek povezave »Odjava« v vsakem sporočilu. Več v Politiki zasebnosti.


© 2026 Media partner agencija d.o.o.

Vse pravice pridržane.