Tovarna cigaret: "Sistem na tako velike številke nikakor ni pripravljen"
Kaj bo s 34 žrtvami trgovine z ljudmi iz Lendave? Predsednica Društva Ključ je pojasnila, kako poteka pomoč žrtvam trgovine z ljudmi.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Odkritje največje nezakonite tovarne cigaret v Sloveniji, ki so jo preiskovalci našli v nekdanjem industrijskem kompleksu Nafte Lendava, je razkrilo tudi pretresljivo zgodbo o trgovini z ljudmi in prisilnem delu. V objektu so namreč odkrili 33 državljanov Paragvaja in državljana Bolgarije, ki so jih v Evropo zvabili z obljubami o visokih zaslužkih, nato pa naj bi jih prisilili v delo brez plačila. Živeli so v neustreznih razmerah, brez svobode gibanja in stikov z zunanjim svetom.
Čeprav so žrtve zdaj na varnem, je pereče predvsem vprašanje o njihovi prihodnosti. Za Svet24 je o tem, kako pomagajo žrtvam trgovine z ljudmi, spregovorila Polona Kovač Javh, predsednica Društva Ključ – Centra za boj proti trgovanju z ljudmi. Poudarila je, da žrtvam trgovine z ljudmi najprej pripada krizna namestitev, s katero pridobijo čas za premislek o tem, kaj želijo: »Predvsem pa je pomembno, da se spočijejo, torej osnovna stabilizacija po zelo napornem in travmatičnem dogajanju, ki so ga doživele.«
Če se žrtve odločijo, da ne gredo domov, preidejo v program varne celostne oskrbe. »V tem programu lahko ostanejo ves čas trajanja postopkov,« pojasni Kovač Javh in doda, da v programu poleg bivališča in osnovnih življenjskih potrebščin žrtve prejmejo psihosocialno podporo ter terapevtsko in zdravstveno oskrbo. »Ne spodbujamo, da bi osebe v tem programu ostale ves čas postopka, saj to ni optimalno. Sočasno s to oskrbo začenjamo program reintegracije, kjer takrat, ko ni več potrebe po varnem stanovanju, nudimo bivanje v podpornem stanovanju. V programu se začnejo učiti slovenščine, iščejo varno zaposlitev, urejajo potrebno dokumentacijo, skratka vse, kar človek potrebuje, da ne bi znova postal žrtev izkoriščanja,« poudarja.
Sicer je po izkušnjah društva zaupljivost ljudi, ki so bili izkoriščeni, do raznih institucij odvisna od konkretnega primera. Predsednica Društva Ključ ob tem razkrije, da so primeri nezaupanja dokaj pogosti. »Odnos med nami se gradi, ne zaupajo kar takoj vsemu, kar rečemo. Vendar so tisti, ki pomoč in podporo sprejmejo, načeloma pozitivno naravnani. K ljudem pristopamo zelo individualizirano, je pa res, da morajo tudi oni pokazati določeno mero motivacije, čeprav jo je včasih težko najti.« Ta čas društvo intenzivno pomaga petnajstim osebam, še desetim pomagajo prek manj intenzivnih, mesečnih aktivnosti.
Na vprašanje o obsegu in dolžini pomoči žrtvam v programih ni enoznačnega odgovora. Po navadi pa so osebe, ki so žrtve različnih oblik delovnega izkoriščanja, v proces vključene precej manj časa kot denimo žrtve trgovine z ljudmi z namenom prostitucije. »Te za okrevanje potrebujejo precej več časa,« pripomni Kovač Javh.
Sicer sistem zaščite žrtev trgovine z ljudmi po mnenju predsednice društva v običajnih razmerah deluje dovolj dobro: »Seveda obstajajo pomanjkljivosti, predvsem sredstev je premalo, zdaj ko Slovenija postaja malo boljša v prepoznavanju žrtev trgovine z ljudmi, vendar načeloma funkcionira.« Povsem drugačna pa je zgodba odmevnega primera iz Lendave, kjer je žrtev veliko več, najmanj 34. »Sistem na tako velike številke nikakor ni pripravljen, to so izjemne okoliščine,« sklene Kovač Javh.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
