Profimedia

S klasičnim delovnim časom, pet dni na teden, osem ur na dan, je zadovoljnih vse manj zaposlenih. Če bi imeli možnost, bi izbrali drug način razporejanja dela, se je izkazalo v naši anketi.

Za najbolj priljubljen se je izkazal skrajšan delovni teden. Več kot polovica anketirancev, natančneje 54 odstotkov, bi najraje delalo štiri dni na teden. Na drugem mestu sta, a precej daleč zadaj, skrajšan delovnik s šestimi urami dela dnevno (16 odstotkov) in delo na daljavo (od doma) večino dni v tednu (15 odstotkov). Le za enega od desetih anketirani (10 odstotkov) je najbolj primeren osemurni delovnik po pet dni na teden. Štirje odstotki anketirancev o tej temi nimajo mnenja.

Svet24

Delo na daljavo ena od uveljavljenih možnosti

Delo na daljavo oz. od doma se je uveljavilo v času pandemije covida. V določenih poklicih je bilo prisotno že prej, zdaj pa se je razširili še na druga polja, zlasti za poklice, kjer so orodje dela računalnik, telefon in internetna povezava. Gre predvsem za poklice v IT-industriji, digitalnem marketingu, oblikovanju, administraciji, prevajanju, vsebinskem pisanju, programiranju, spletni prodaji, podpori strankam, svetovanju, in podobno.

Delo od doma

Preverite, ali lahko delate na daljavo

Za določene poklice je delo od doma neizvedljivo, za nekatere, kot na primer v šolstvo in zdravstvu, se je izkazalo, da je škodljivo.

V praksi je vse bolj pogosto hibridno delo – kombinacija dela na daljavo in dela v pisarni.

Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (Surs) je leta 2023 delo od doma redno opravljalo približno 12 odstotkov zaposlenih, kar je skoraj dvakrat več kot pred pandemijo. V državah severne Evrope, kot so Finska, Švedska in Danska, delež zaposlenih, ki delajo na daljavo, pogosto presega 30 odstotkov, medtem ko povprečje v Evropski uniji znaša približno 22 odstotkov.

Najbolj priljubljena izbira naših anketirancev, delo štiri dni na teden, je še bolj v eksperimentalni fazi, nekatera podjetja pa so ga že preizkusila. Ena od ključnih prednosti je povečana produktivnost. Krajši delovni čas pogosto vodi do boljše osredotočenosti in učinkovitosti pri delu, saj zaposleni hitreje opravijo naloge, če vedo, da imajo manj časa na voljo. Zaradi krajšega delovnika se zmanjša tudi raven stresa in utrujenosti. Zaposleni imajo več časa za počitek, družino, športne dejavnosti in druge osebne aktivnosti, kar prispeva k boljšemu ravnovesju med poklicnim in zasebnim življenjem. To pomeni manj izgorelosti, bolniških odsotnosti, boljše duševno zdravje in večje splošno zadovoljstvo.

Starejši od 58 let ali 35 let delovne dobe

Izbira je vaša: prosti petki, podaljšan vikend ali šest ur dela na dan

Za izkušene in starejše prost dan ali šesturni delovnik

V Sloveniji bo od prihodnjega leta za delavce, ki so starejši od 58 let ali pa so delali že 35 let, v veljavi sistem, ki so ga na ministrstvu za delo poimenovali 80-90-100, kar pomeni, da bodo delavci delali 80 odstotkov časa, za to prejeli 90 odstotkov plače in imeli 100-odstotno krite prispevke. To pomeni, da bo lahko delavec izbral prost dan v tednu (verjetno petek), ali šest ur dela na dan.