Profimedia

Dan je namenjen priznavanju dosežkov mladih, opozarjanju na izzive, s katerimi se soočajo, ter spodbujanju njihovega aktivnega sodelovanja pri oblikovanju vključujočih in trajnostnih družb. V hitro spreminjajočem se svetu mladi kljub veliko kritikam starejših generacij postajajo ključni akterji, ki znajo izkoristiti moč tehnologije in partnerstev za reševanje globalnih in lokalnih izzivov. Prav mladi so tisti, ki prvi na ulicah opozarjajo na krivice in kršenje pravic, ki se dogajajo v svetu.

Tema letošnjega mednarodnega dne mladih je »Mladi spodbujajo večstransko sodelovanje s tehnologijo in partnerstvi«. Poseben poudarek je na vlogi mladih pri prenosu ciljev trajnostnega razvoja iz globalnega okvira v lokalne skupnosti. Dogodek, ki bo letos potekal v Nairobiju, bo povezal mlade, odločevalce, organizacije in podjetja, z namenom okrepiti vpliv mladih in jim zagotoviti večjo vlogo pri soustvarjanju politik.

A nas je bolj zanimalo, kako je z mladimi v Sloveniji. Kako živijo in kaj jim lahko prinese prihodnost. Kaj pravi Statistični urad Republike Slovenije in kaj pravijo študentje? 

Unsplash.com

Slovenska mladina – manj številna, a visoko izobražena

Na začetku leta 2025 je v Sloveniji živelo 323.430 mladih, starih od 15 do 29 let, kar predstavlja 15,2 % celotne populacije – 7,3 odstotne točke manj kot leta 1991. Delež mladih je največji v osrednjeslovenski (17,5 %), najmanjši pa v pomurski regiji (12,5 %). V evropskem merilu spada Slovenija med države z nižjim deležem mladih, saj je bil v EU leta 2024 najvišji delež na Danskem (19,1 %), najnižji pa v Bolgariji (13,4 %).

Slovenska mladina pa se lahko pohvali z visoko izobraženostjo. Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je bilo leta 2022 v terciarno izobraževanje vključenih 47,4 % prebivalcev, starih od 20 do 24 let, kar je drugi najvišji delež v EU – za Grčijo. Prav tako je Slovenija med najboljšimi državami po nizkem deležu mladih, ki niso vključeni ne v delo ne v izobraževanje (7,8 %), medtem ko je evropsko povprečje 11,2 %. Tudi pri zgodnji opustitvi izobraževanja se uvršča visoko – z deležem 5,4 % je peta v EU.

Ne preseneča podatek, da so mlade ženske v povprečju bolje izobražene od moških. Leta 2023 je terciarno izobraževanje zaključilo 16.629 oseb, od tega skoraj 60 % žensk. Medtem ko moški še vedno najpogosteje diplomirajo iz tehničnih ved, ženske največkrat iz poslovnih, upravnih ved ter prava.

Luka Carlevaris

Zaposlovanje in prihodki mladih

Slovenska mladina je zaradi visoke vključenosti v izobraževanje nekoliko manj aktivna na trgu dela kot vrstniki v EU, piše vladni portal Mlad.si. Leta 2023 je bila stopnja delovne aktivnosti mladih (15–24 let) 32,6 %, kar je pod povprečjem EU (35,2 %), a brezposelnost mladih pri nas ostaja nižja od evropskega povprečja – 9,9 % v primerjavi s 14,5 %.

Decembra 2023 je bilo med 941.292 delovno aktivnimi prebivalci v Sloveniji 135.533 mladih, več kot 60 % moških in nekaj več kot 38 % žensk. Mladi moški so najpogosteje delali v poklicih za neindustrijski način dela, mlade ženske pa kot strokovnjakinje.

Pri zaslužkih pa podatki razkrivajo zanimivo sliko: povprečna mesečna neto plača mladih (15–24 let) je bila oktobra 2023 za skoraj 28 % nižja od povprečja vseh zaposlenih. Največja razlika v plačah je pri terciarno izobraženih mladih, ki pogosto opravljajo prekarno delo, najmanjša pa pri tistih z največ osnovnošolsko izobrazbo.

Stanovanjska stiska

Leta 2021 je 64 % mladih (15–29 let) živelo v eno- ali dvostanovanjskih hišah, 27 % v tri- ali večstanovanjskih stavbah, 4 % v dijaških in študentskih domovih, 5 % pa v drugih oblikah nastanitve, kot so samski domovi, stanovanja v pretežno nestanovanjskih stavbah, posebne skupnosti in drugo, piše Surs. Od mladih, ki so bivali v običajnih stanovanjih (brez skupinskih in drugih nastanitev), jih je bilo 85 % uporabnikov stanovanja, katerega lastniki so bili večinoma starši. Deset odstotkov jih je živelo v najemnih stanovanjih, v polovici primerov skupaj s starši. Štiri odstotke mladih pa je imelo status lastnika ali solastnika stanovanja, v katerem so bivali.

Profmieda

Kaj pravijo mladi?

Nekaj mladih, ki nas obkrožajo v uredništvu, smo vprašali, kako vidijo svojo prihodnost in ali se čutijo kot motor sprememb. 

»Predvsem si želim, da bi se svet umiril in bi lahko normalno živela in potovala. Groza me je, ko vidim, kakšni politiki vladajo svetu in kako nemočni smo vsi skupaj ob njih,« je razmišljala 21-letna Živa, študentka kulturologije na Fakulteti za družbene vede, ki pa si predvsem želi študirati še malo v tujini in najti službo, kjer bo imela čas tudi zase in za potovanja: »Težko bomo našli redne službe, že moja mama je vse življenje samostojna kulturna delavka, kaj bo z nami, pa nimam pojma. A seveda se bomo borili za boljši jutri.«

Žan, ki zaključuje magisterij iz zgodovine, pravi: »V resnici ne želim razmišljati o prihodnosti, ne zdi se mi prav rožnata. Prav zavestno se osredotočam na zdaj in danes ter seveda študiram zgodovino, a vidim, da se iz nje nismo prav veliko naučili. Da o stanovanjski tematiki sploh ne začnem,« se je zasmejal.

Tako globalno kot doma se mladi soočajo z izzivi, ki bodo zaznamovali prihodnost – podnebne spremembe, digitalizacija, demografske spremembe in prekarno delo, da niti ne govorimo o pereči tretji svetovni vojni. Vendar so tudi nosilci rešitve: prinašajo sveže ideje, energijo in sposobnost povezovanja.