Gorska reševalna služba Bohinj

Projekt vreden 23 milijonov evrov, od tega je 15,5 milijona evrov prispevala EU, je bil izveden v rekordno kratkem času dveh let in pol. Enota pa je že lani pričela z operativnim delovanjem, je na novinarski konferenci povzel generalni direktor uprave za zaščito in reševanje Leon Behin.

Trenutno ima Slovenija štiri samostojne pilote, ki jih podpirajo trije tuji. Behin je kot cilj zastavil, da država do leta 2027 zagotovi deset lastnih, popolnoma usposobljenih pilotov, ki jih bodo rekrutirali iz vojaških struktur in že imajo opravljenih 1000 ur letenja na propelerskih avionih.

Zrakoplovi air tractor so pomembna in nujna investicija za gašenje požarjev v naravi, je dodala direktorica direktorata za implementacijo programov in krepitev upravnih zmogljivosti pri Evropski komisiji Sofia Alves, Upravi za zaščito in reševanje je čestitala za to pomembno pridobitev.

“EU in klimatske spremembe se ne ustavijo pred državnimi mejami. Moramo si pomagati, ko se zgodijo večje nesreče,” je poudarila Alves. Upa, da bodo letala kmalu začela delovati znotraj evropskega mehanizma na področju civilne zaščite.

Robert Balen

Behin ni skrival ambicij po nakupu še dveh letal, saj bi se s floto šestih lahko hitreje in aktivneje vključili v ta mehanizem. Med naslednjimi nalogami pa je izpostavil še vzpostavitev enote z droni, ki bo med drugim imela nalogo iz zračnega prostora odstranjevati zasebne drone, ki so med gašenjem, ko ta letala letijo na nizkih višinah, lahko zanje usodni.

V prihodnjem letu načrtujejo še izgradnjo hangarjev na brniškem letališču, tako bo enota postala samostojna tudi v smislu servisiranja, je pojasnil Behin. Brnik zaradi 24-urnega delovanja ostaja matično letališče štirih air tractorjev, a jih bodo po potrebi prestavljali na letališča bližje požarnim žariščem. Behin je izpostavil letališče v Divači, ki ima sicer dobro lokacijo, a zaradi prekratke vzletne steze letala iz njega ne morejo vzletati s polnim tovorom vode.

Minister za obrambo Borut Sajovic je dodal, da si je vlada pri povečanju odpornosti na podnebne spremembe zastavila tri prioritete: preventivo, intervencijo in odpravljanje posledic. Ob tem je izrazil čestitke vsem vpletenim, ki so omogočili, da je bil projekt izveden tako učinkovito.

“Vsi skupaj smo opravili en dober posel, nas pa čaka še veliko dela,” je sklenil Sajovic.