Ob prihodu hladne fronte so strokovnjaki spregovorili o predvidenih izrednih vremenskih razmerah in verjetnih posledicah.

Izkušeni vremenoslovec z Agencije RS za okolje (Arso) Brane Gregorčič je dejal, da bo tokrat »vremenska motnja« drugačna, bolj bo spominjala na »jesenski tip fronte«. Dinamika jesenskega tipa bo ob prisotnosti velike vlage v ozračju povzročila burno vremensko dogajanje. V noči iz četrka na petek je pričakovati ponavljajoče in intenzivne nalive, ki se lahko obnavljajo na istih območjih, je razložil Gregorčič. »Pričakujemo od 50 do 100 litrov dežja na kvadratni meter, krajevno celo od 150 do 200, kar so že količine, ki so značilne za mesečno obdobje,« pravi vremenoslovec, ki dodaja, da bodo na Arsu zelo pozorni in bodo po potrebi stopnjo opozorila zaostrili iz oranžne na rdečo.

Naraščanje rek bo silovito zlasti v noči na petek

Hidrolog Janez Polajnar je izpostavil, da so reke že zdaj bogato založene z vodo, pretoki rek so ponekod kar trikrat ali štirikrat večji, kot so običajni v tem času. »Naraščanje rek bo silovito zlasti v noči na petek in v petek dopoldne,« ocenjuje Polajnar, ki pravi, da je najprej pričakovati porast hudournikov na severu in severovzhodu Slovenije, potem pa bodo vodotoki narasli še v Pomurju, Podravju, širše na Savinskem in Dolenjskem, pa tudi v osrednji Sloveniji, Polhograjskem in Škofjeloške hribovju.

S priobalnih območij odstranite materiale, bale sena ...

Tudi direktorica Direkcije za vode Neža Kodre je opozorila, da lahko z vidika poplav pričakujemo, da bo najbolj kritično obdobje s petka na soboto in nato na nedeljo. Velja povečana stopnja ogroženosti, aktivni ukrepi za zmanjšanje tveganja pa se že izvajajo. Hidrološke službe so na terenu, v kolikor bo prišlo do nastopa visokih voda, se bodo izvajali tudi preostali za to predvideni ukrepi. Kodre je poudarila, da so njihove aktivnosti usmerjene v preprečevanje nastanka škod na urbaniziranih območjih in območjih, kjer bi lahko nastala velika gospodarska škoda. Vse, ki imajo na priobalnih zemljiščih denimo bale sena, les ali kakšne druge materiale, je ob pozvala, naj jih še pravočasno odstranijo, saj jih lahko voda odnese, posledično pa se zamašijo propusti ali tokovi rek pod mostovi. To precej oteži delo intervencijskim službam, hkrati pa je škoda še večja.

Nevarnost plazov

Jernej Jež z Geološkega zavoda Slovenije je pojasnil, da ob takšnem dogajanju nepresenetljivo velja tudi velika nevarnost nastanka zemeljskih plazov in drugih s tem povezanih pojavov. Veliko nevarnost bodo predstavljali hudourniki, a je mogoče glede na namočenost tal pričakovati tudi bolj klasične plazove. Jež je prebivalce pozval, naj situacijo opazujejo in v prvi vrsti poskrbijo za svojo varnost. Življenje je bolj pomembno od imetja. Kje točno je nevarnost največja, je težko napovedati, saj je to odvisno od razporeditve padavin, a se lahko plazovi po njegovih besedah načeloma pojavljajo povsod po Sloveniji. Če kdo ob takšni namočenosti tal že zdaj opaža znake, da bi se lahko premikala zemlja, mu Jež svetuje, naj to preventivno prekrije s folijo.

V pripravljenosti celoten sistem

Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije Srečko Šestan je bil tokrat z besedami nekoliko bolj skop. Dejal je, da danes nima pretiranih novih opozoril, saj je teh v zadnjih tednih in mesecih izrekel že veliko. Je pa Šestan tokrat na državljane naslovil prošnjo, naj na številko za nujne primere 112 ne kličejo zaradi denimo »enega centimetra vode v eni kleti.« V takih situacijah se namreč pristojne službe srečujejo s pretiranim številom klicev. Zaradi takih klicev morda ne posredujejo drugje, kjer pa bi pomoč resnično potrebovali. Sicer pa je z odredbo v pripravljenosti celoten sistem, vključno z delom slovenske vojske. Šestan je še izpostavil, da imajo v skladiščih dovolj protipoplavnih vreč in druge opreme, da bodo lahko pomagali, če bi te zmanjkalo občinam. Prebivalce je še pozval, naj upoštevajo opozorila in nasvete pristojnih.