STA

Na vrhovnem sodišču opozarjajo, da interpretacije, ki so bile dodatno podkrepljene na Šturmovi novinarski konferenci v začetku meseca, dajejo vtis, da gre za sistematične kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Da gre v resnici za povsem normalno stanje, bi po navedbah vrhovnega sodišča pokazala že pričakovana umestitev raziskovanih podatkov v nek primerljiv kontekst. Izpostavljajo, da raziskava podatka nikjer ne uravnoteži s številom vseh obravnavanih ustavnih pritožb, ki jih je bilo po podatkih iz letnih poročil ustavnega sodišča v tem obdobju 13.369.

Po izračunu vrhovnega sodišča je bila tako uspešnost ustavnih pritožb triodstotna, po podatkih iz Šturmove raziskave pa celo le 2,1-odstotna. Ob upoštevanju, da so v istem obdobju vsa slovenska sodišča rešila 8.392.585 različnih zadev, pa je po izračunu vrhovnega sodišča delež ugodenih ustavnih pritožb glede na vse rešene zadeve pred sodišči 0,0048 odstotka. Za primerjavo navajajo, da nemško ustavno sodišče na primer navaja 2,5-odstotno uspešnost ustavnih pritožb. Čeprav bo, kot so zapisali, podrobnejša analiza mogoča šele po predstavitvi celotne raziskave, pa zaradi velike pozornosti, ki jo je povzročila v delu javnosti, opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti.

STA Foto

Med drugim navajajo, da raziskava vse ugodno rešene ustavne pritožbe šteje kot kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, pri čemer ne razlikuje, koliko jih je posledica subjektivnih sodniških napak, koliko pa pomanjkljive normativne ureditve. Ne razlikuje pa niti med vrstami pravic, katerih kršitev je ugotovilo ustavno sodišče. Raziskavi očitajo tudi, da uporablja nekonsistentno terminologijo ter številke glede števila odločitev, sodišč in sodnikov, "kar pripelje do absurdne trditve, da naj bi človekove pravice in temeljne svoboščine kršilo 442 sodišč (ob tem, da jih je v Sloveniji 66), kot tudi da naj bi jih kršilo več posamičnih sodnikov, kot pa jih je trenutno zaposlenih".

Po njihovem mnenju gre za primer ravnanja, ki neposredno škodi zaupanju v delovanje pravosodja in spodbija njegovo verodostojnost, še posebej zato, ker jo predstavlja oseba s sicer visokim akademskim ugledom. Ob tem pa se sprašujejo, "do kakšnih zaključkov bi ob enakem načinu sklepanja prišli na podlagi podatka, da je sprememba zakona o pravdnem postopku iz leta 2008, ki jo je v zakonodajnem postopku zastopal dr. Šturm, bila že sedemkrat spoznana za protiustavno".