##IMAGE-3633632##

Na območju Rigonc zeleno mejo iz dneva v dan prestopa na tisoče prebežnikov. Medtem ko pristojni zagotavljajo, da Slovenija za migrante poskrbi dobro, pa v Amnesty International opozarjajo, da ni dopustno, da več tisoč beguncev spi na prostem. V Dobovi sicer že nastaja nov sprejemni center, ki naj bi zagotovil prostor več kot 2000 prebežnikom.

Travnik v Rigoncah, kamor se s hrvaške strani v zadnjih dneh zgrinjajo prebežniki, sicer varujeta policija in vojska. Policija si pomaga tudi z nekaj službenimi psi, ki so za mlajše begunce prava atrakcija. Prebežniki medtem tudi po več ur čakajo na sprostitev kapacitet v Dobovi in v Brežicah. Je pa včeraj na obrobju Dobove začelo nastajati novo šotorišče.

Prvi šotor je bil zvečer že nared za prvo skupino migrantov. V naslednjih treh dneh naj bi postavili še dva šotora, v vsakem od njih pa naj bi bilo prostora za okoli 700 prebežnikov.

Kljub trudu pristojnih za zagotavljanje zadostnih kapacitet pa je bilo v noči na petek po pisanju Amnesty International Slovenije (AIS) kar 2000 beguncev v brežiškem sprejemnem centru prisiljenih spati zunaj na tleh. Še 1400 pa jih je preko polj v temi, v spremstvu policistov hodilo proti Brežicam.

Medtem pa je bilo po podatkih AIS po Sloveniji praznih več nastanitvenih centrov, in sicer med drugim v Vrhniki, Logatcu, Lendavi, Celju in Mariboru. Takšno ravnanje Slovenije je nedopustno, opozarjajo v organizaciji, kjer opažajo, da prav tako ni ustrezno poskrbljeno za prehrano. Zato v AIS vlado pozivajo, naj nemudoma poskrbi za ustrezen sprejem vseh beguncev.

Območje Brežic in bližnje Dobove, ki leži le nekaj kilometrov od Rigonc, je sicer včeraj obiskala vladna ekipa na čelu s premierjem Mirom Cerarjem. Premier, ki tudi tokrat ni skoparil s kritikami na račun hrvaškega odnosa do begunske krize, je v družbi notranje ministrice Vesne Györkös Žnidar, obrambne ministrice Andreje Katič in zunanjega ministra Karla Erjavca najprej obiskal sprejemna centra v Brežicah in Dobovi.

Cerar se je ustavil tudi v novonastajajočem sprejemnem centru, kjer je za medije med drugim komentiral pobudo brežiškega župana Ivana Molana, da bi v neposredni bližini omenjenega centra začasno uredili železniško postajo. Tako bi prebežnike lahko vozili neposredno pred sprejemni center in bi jim prihranili pot iz Rigonc proti Dobovi. Cerar je Molanu zagotovil, da bodo pobudo preučili.

Zaradi čakanja na sprostitev namestitvenih kapacitet nove skupine prebežnikov, ki prispejo v Rigonce, tam čakajo tudi po več ur. Incidentov na omenjenem območju včeraj ni bilo zaznati, morda tudi zato, ker jim je bilo vreme naklonjeno. Kljub temu so na travnik ob meji dopoldne prispeli reševalci, ki so oskrbeli enega od otrok.

Do nekaj posamičnih pretepov pa je v večernih urah po besedah očividca, sicer enega od prostovoljcev, prišlo v sprejemnem centru v Brežicah, a hujšega ni bilo.

Za številnimi prebežniki, ki po več ur ostajajo na travniku v Rigoncih, kjer čakajo na sprostitev sprejemnih centrov, ostajajo tudi odpadki in odeje, na tleh je bilo opaziti tudi nekaj oblačil. Domačini so se zato že organizirali in skušajo vas sproti čistiti ter tako zagotavljati čim bolj urejeno okolico.

Cerar ne izključuje postavljanja tehničnih ovir na meji

Slovenija si želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala, a bo ob morebitni nekooperativnosti sosednjih držav ali EU tudi prisiljena stopnjevati svoje ukrepe, je po ogledu nastanitvenega centra v Brežicah dejal premier Miro Cerar. Čeprav niso pristaši postavljanja ograj, Cerar ne izključuje možnosti postavljanja tehničnih ovir na meji.

Cerar bo v nedeljo na mini vrhu desetih držav EU in Zahodnega Balkana v Bruslju poudaril, da mora Evropa rešitve iskati skupaj s konkretno akcijo, predvsem na zunanjih mejah EU in ukrepi, ki bodo EU združevali, ne pa jo razdvajali.

Slovenija si želi, da bi z Avstrijo vzpostavila še tretjo vstopno točko. Kot pravi Cerar, so se doslej s severno sosedo dogovorili za začasni prehod na Jesenicah.

Svoje ukrepe je Slovenija pripravljena stopnjevati do tiste točke, ki bo zagotovila ustrezno varnost. Ob tem poudarja, da se vsi pristojni izjemno trudijo, da bi ta izjemen tok beguncev humano usmerjali naprej.

Razmere so v celoti gledano sicer stabilne, je pa na brežiškem situacija bolj napeta, saj je tam skoncentrirano veliko ljudi, zato se od vseh vpletenih zahteva veliko naporov. Cerar je ponosen, ko vidi, da vsi pristojni 24 ur na dan požrtvovalno, in potrpežljivo obravnavajo ljudi, jim nudijo zdravstveno oskrbo, se z njimi pogovarjajo, se trudijo za bolne, otroke, tiste, ki so v stiski.

Predsednik vlade je v izjavi ponovil, da od svojega hrvaškega kolega Zorana Milanovića na svoje predloge na dobiva odzivov, ki bi kazali na željo po sodelovanju. Hrvaška se tudi ne drži dogovorov, če bi jih upoštevali, ne bi imeli tako kritične situacije, je še povedal.

Problem je po njegovem predvsem v tem, da se na brežiškem soočajo s prevelikim številom migrantov, medtem ko na drugih prehodih praktično ni nikogar. Če bi pa hrvaška stran sodelovala, bi se lahko naval prerazporedilo. Zato se bo v nedeljo v Bruslju zavzel tudi za tekočo komunikacijo med državami.

Kritike, ki jih usmerja do hrvaške vlade, pa so premišljene in za njimi stoji, je še povedal. "Hrvaška ne evidentira beguncev, pošilja jih premražene in bolne, ponoči in prek mrzlih rek in se o tem ne pogovarja z nami. Potem pa kaže fotografije bolnih in premraženih beguncev, ki jih sama ni oskrbela, kot da je to naša krivda. To pa ni res," je dejal Cerar. Ob tem pravi, da se Slovenija zaradi prevelikega navala beguncev ne more v celoti spoštovati scengenskih pravil, a se je jih držijo, kolikor zmorejo.

Do ravnanja Hrvaške je bila kritična tudi ministrica za notranje zadeve Vesna Györkös Žnidar. Hrvaško ponudbo, da bi lahko migrante registrirali kar na vlakih na poti v Slovenijo je označila za "zelo nespodobno, glede na to, da je Hrvaška članica EU, ki je dolžna spoštovati pravila".

"Ne moremo pristati na to, da bi se v Slovenijo neomejeno stekale količine migrantov, ki jih morda potem na določeni točki ne bomo mogli izročiti Avstriji. Tako da to absolutno ne pride v poštev," je dejala.

Ministrica je priznala, da so razmere težke, a to pripisala Hrvaški, ki ne povzroča težav le slovenski policiji, ampak "spravlja v težek položaj tudi ljudi, glede na to, da morajo tavati po poljih in v temi iskati pot do naše meje". Zatrdila je tudi, da "se hrvaški organi ne odzivajo na naše klice".

Prav tako je ministrica dejala, da se vlada zaveda velikega pritiska na lokalne skupnosti. Po njenih besedah je premier Cerar nakazal, da se bodo s škodo oziroma izgubo lokalnih skupnosti ukvarjali tudi na vladi. "Dejstvo je, da so lokalne skupnosti najbolj obremenjene in prav je, da se en del tega povrne, če bo to mogoče glede na razsežnost problema," je med drugim dejala.

Brežiški župan Ivan Molan pa je ob obisku vladnih predstavnikov ponovil, da je njihova občina zelo obremenjena in da si želi, da bi prebežnike, ki prihajajo k njim, čim prej odpeljali dalje in tudi del registracij opravili drugje. Je pa povedal tudi, da bodo okrepili enote civilne zaščite.

Slovenski premier je v izjavi še spomnil, da je Slovenija odprta za pomoč, tako kot Slovenija pomaga drugih državah, ko pomoč potrebujejo. Ta duh solidarnosti je treba po Cerarjevem mnenju krepiti. Zato od EU pričakujejo pomoč, za katero so zaprosili, med drugim pomoč v policijskih enotah in opremi, pa tudi finančno pomoč.

Ministrica pa je poudarila tudi dejstvo, da je število migrantov, ki jih Hrvaška nekontrolirano in nedogovorjeno spušča čez mejo v Slovenijo, večje od števila prebežnikov, ki jih sprejme Avstrija.