Profimedia

Profimedia

Profimedia

Prva dama ZDA Melania Trump je v torek prelomila tradicijo in prišla v kongresno palačo na soprogov govor o položaju v državi ločeno od ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Oblečena v Diorjev hlačni kostim z bluzo Dolce&Gabbana ter obuta v čevlje Christiana Louboutina je ob vstopu v dvorano požela stoječe ovacije.

Njena oblačila smetanove barve so sprožila ugibanja v ameriških medijih, ali morda s tem možu pošilja kakšno tiho sporočilo.

New York Post poroča, da so se februarja lani, ko je Trump nagovoril oba domova kongresa na podoben način oblekle demokratske senatorke, ki so s tem izražale nasprotovanje predsedniku. Vanessa Friedman, ki piše o modi za New York Times, je opozorila, da gre za barvo sufražetk, ki so se borile za enakopravnost žensk.

Demokratske članice zveznega kongresa so se tokrat oblekle v črno, s čimer so izražale podporo gibanju proti spolnemu nadlegovanju žensk in bela barva prve dame bi lahko pomenila tudi kaj drugega kot tiho sporočilo možu.

Melania Trump je sedela na galeriji ob policistu iz Nove Mehike, ki je posvojil novorojenčka, rojenega odvisnici od mamil ter ob 12-letnem Presotnu Sharpu, ki je organiziral postavitev okrog 40.000 zastav in nageljnov na grobove padlih ameriških vojakov.

Prvič po aferi v javnosti

Govor o položaju v državi je bila prva priložnost, na kateri so lahko Američani v živo oziroma po televiziji v živo videli prvo damo, odkar je konservativni Wall Street Journal poročal o razmerju Donalda Trumpa s pornografsko igralko Stormy Daniels kmalu po rojstvu njunega sina Barrona in, da je Trump igralki plačal za molk 130.000 dolarjev.

Bela hiša je v kali zatrla ugibanja o ločeni poti na kongresni grič z razlago, da je bila prva dama na posebnem sprejemu za 15 posebnih gostov z galerije skupaj s soprogo ameriškega podpredsednika Karen Pence in se zato ni peljala v limuzini skupaj s Trumpom.

Melania Trump je prejšnji teden na hitro odpovedala skupno pot s predsednikom v švicarski Davos in skupaj s sinom Barronom nenapovedano odpotovala domov na Florido v Palm Beach. Pred tem je obiskala Muzej holokavsta v Washingtonu, kar je Bela hiša objavila šele po koncu obiska.

Igralka Stormy Daniels je v torek po Trumpovem govoru nastopila v komični oddaji televizije ABC, kjer ni zanikala razmerja s Trumpom, vendar ga tudi ni naravnost potrdila.

Trump v govoru sicer nizal dosežke doma in po svetu, ponudil sodelovanje in napovedal svetlo prihodnost

Ameriški predsednik Donald Trump je v svojem prvem govoru o položaju v državi pred obema domovoma ameriškega kongresa nanizal dosežke svojega prvega leta vladanja na čelu z davčnimi olajšavami in zagotovil, da bodo njegove politike državo in državljane popeljale v svetlo prihodnost.

Govor je kot vedno potekal pred obema domovoma kongresa z demokrati na eni in republikanci na drugi strani. Prišlo je nekaj članov vrhovnega sodišča in celoten Trumpov kabinet razen ministra za kmetijstvo Sonyja Perdua, ki je bil za primer katastrofe določen kot "preživeli", da lahko vlada tudi v primeru smrti vseh ostalih deluje naprej.

Manjkalo ni niti simbolike, saj so se številne demokratke in demokrati oblekli v črno v podporo gibanju proti spolnim napadom na ženske, temnopolti kongresniki pa so nosili šale in kravate v barvnih vzorcih iz afriške države Gane, da predsedniku izrazijo kljubovanje zaradi njegovih besed o priseljencih iz "usranih držav".

Trump je uvodoma izpostavil konec lanskega leta potrjene davčne olajšave ter menil, da prinašajo veliko olajšanje za srednji razred in majhna podjetja, okrog tri milijone delavcev pa je že dobilo ugodnosti, vredne več tisoč dolarjev. Zaradi tega in drugega, kar je dosegel, Trump pravi, da še nikoli ni bil boljši čas za ameriške sanje.

V nadaljevanju se je pohvalil z odpravljanjem regulacij, končanjem vojne proti ameriški energiji in čistemu premogu ter izjavil, da so Američani sedaj izvozniki energije v svet. Trump je dejal, da je Amerika stopila stran od desetletij nepoštenih trgovinskih sporazumov, ki so podjetja, delovna mesta in premoženje države pošiljali v tujino. "Obdobja ekonomske predaje je konec," je zagotovil.

Obe stranki je zaprosil za podporo pri sprejetju velikega načrta porabe za infrastrukturo, vrednega 1500 milijard dolarjev, in izrazil mnenje, da bo njegova politika do priseljevanja, ki je osredotočena na najboljši interes ameriških delavcev in ameriških družin še posebej dobra za priseljence.

Podal je svoja načela za reformo priseljenske politike vključno z zidom na mehiški meji in legalizacijo statusa 1,8 milijona nezakonitim priseljencem, ki so prišli v ZDA kot mladoletniki. Del govora o priseljevanju pa je začel z omembo kriminalne tolpe MS-13 in izpostavil policista, ki je ujel več kot 100 priseljencev in žrtve nasilja priseljencev.

Že pred govorom je prišlo do zapleta, ker so nekateri demokratski člani kongresa povabili v dvorano nezakonite priseljence, ki so prišli v ZDA kot mladoletni. Republikanski kongresnik iz Arizone slovenskega rodu Paul Gosar je preko Twitterja zahteval, naj kongresna policija takoj aretira vse nezakonite priseljence v dvorani, ki jih je potrebno nemudoma izgnati. Predsednik predstavniškega doma republikanec Paul Ryan je sporočil, da se s tem ne strinja, in aretacij ni bilo.

Med govorom je Trump demokratom ponudil roko sodelovanja pri zaščiti državljanov vseh barv in ver, vendar pa so obrazi prisotnih demokratov v dvorani izražali dvom v iskrenost predsednikovih besed. Ko je omenil, da je brezposelnost med temnopoltimi Američani najnižja doslej, se temnopolti kongresniki niso odzvali niti z najmanjšim aplavzom. Republikanci so med govorom navdušeno ploskali in predsedniku privoščili stoječe ovacije, demokrati pa so ga občasno prekinjali z izrazi neodobravanja.

Pri delu govora o zunanji politiki oziroma nacionalni varnosti pa je dejal, da ZDA obnavljajo moč in ugled v svetu. Med drugim je napovedal povečanje in posodobitev zalog jedrskega orožja.

Ponosno je poročal, da je koalicija proti Islamski državi iz rok morilcev v Iraku in Siriji osvobodila skoraj 100 odstotkov ozemlja, vendar zmage ni razglasil. Ameriško posredovanje v Afganistanu se bo nadaljevalo, taborišče za osumljene teroriste Guantanamo na Kubi pa bo ostalo odprto. V ta namen je Trump takoj po govoru objavil poseben izvršni ukaz z dovoljenjem, da se taborišče spet začne polniti. Trenutno je v njem 41 zapornikov.

Zaradi tega, ker je večina držav ZN izrazila nasprotovanje Trumpovi odločitvi za priznanje Jeruzalema kot glavnega mesta Izraela, je predsednik ZDA naročil kongresu, naj ameriško pomoč za tujino dobijo le ameriški prijatelji.

Precejšen del govora pa je namenil Severni Koreji, katere jedrsko orožje lahko kmalu ogrozi ZDA, česar ne bo dovolil. Zagotovil je, da ne bo ponovil napak prejšnjih vlad, ki so Ameriko privedle v nevaren položaj, ter dejal, da izkušnje kažejo, da samozadovoljstvo in popuščanje ne delajo drugega kot povzročajo agresijo in provokacije.

Preiskave ruske afere, ki se vleče od začetka njegovega mandata, Trump ni omenil, govor pa je sklenil s trditvijo, da lahko Ameriko naredijo veliko le Američani.

Uradni demokratski odgovor Trumpu je iz mehanične delavnice v Massachusettsu pred navdušeno publiko podal zvezni kongresnik Joe Kennedy, sicer vnuk nekdanjega pravosodnega ministra ZDA Bobbyja Kennedyja. Ta je malce spodrezal Trumpov optimistični prikaz stanja v Ameriki in je Američane spomnil na zadnje leto dni žalitev in napadov.

Kennedy je poudaril, da se demokrati zavzemajo za vse ljudi in za vključevanje. "Bombardirajo nas z lažnimi izbirami. Ali rudar ali mati samohranilka. Ali podeželje ali mesta. Obala ali središče ZDA. Odgovor demokratov je, da izbiramo oboje. Borimo se za oboje, ker največja, najmočnejša in najbogatejša država na svetu ne sme nikogar pustiti na cedilu," je dejal, nekaj besed pa je izrekel tudi v španščini.