Arhiv Lokalno.si

Ministrstvo za obrambo je danes na vojaškem letališču Cerklje lokalnim svetnikom, predstavnikom resorja varovanja okolja in prostora ter Zvezi ekoloških gibanj predstavilo ekološke vidike prenove letališča. Moderator predstavitve Jože Lacko je kot vodja Projektne skupine za izvedbo investicij povabil k besedi glavne nosilce načrtovalcev obnove, od projektantov do stroke za področje ekologije in jedrske varnosti. Zveza ekoloških gibanj namreč ves čas opozarja na bližino obstoječega in načrtovanih novih jedrskih objektov, kar terja oceno tveganja oziroma varnosti.

Marsikdo v Sloveniji se je že kdaj vprašal, kakšne posledice bi imel slučajni padec letala na krško nuklearko. Ekologi so na to možnost začeli opozarjati, ko je vojska prvič spregovorila o prenovi letališča za potrebe zveze NATO.

Izračun po metodologiji, ki jo svetovna stroka danes uporablja za prikaz verjetnosti, pokaže možnost naključnega padca enkrat na dva milijona let, je povedala mag. Tea Bilić Zabrič. Študija je narejena zaradi pričakovanega povečanja letalskega prometa, ne upošteva pa možnosti letalskega terorizma.

Za morebitno gradnjo drugega bloka nuklearke bo moral projekt upoštevati možnost  padca komercialnega letala na objekt, saj so danes takšni standardi projektiranja, kar nekoč pri gradnji nukleark ni bila praksa.

Jože Lacko bližino letališča in nuklearke, ki je oddaljena le dobre štiri kilometre zračne linije, razume kot varovanje njenega zračnega prostora in ne kot tveganje za jedrski objekt ter ljudi. Varnost, ki jo v prenovi letališča terja okolica z vidika ekologije in hrupa, je vojska vzela resno, zato vse investicije tečejo po visokih okoljskih standardih. Sanirajo se tudi stari odpadki, kot so oklepniki, stara skladišča goriva, iz objektov se umika azbestna kritina, vzpostavlja se nova energetska, telekomunikacijska in komunalna infrastruktura.

Znotraj letališča se uvajajo ekološki standardi v ravnanju z vsemi vrstami odpadkov, zgrajena bo čistilna naprava.

Brežiški svetnik Jernej Zorko, sicer iz Cerkelj, je povedal, da večino iz okoliških vasi letališče ne moti, le več sodelovanja vojske s krajani si želijo, da bi našli za obe strani sprejemljiv način urjenja letalcev: ''Mene in večino sovaščanov hrup moti samo ponoči, po deseti uri zvečer. Ko helikopter preletava strehe, se hiše stresejo in občutek ni prijeten. Še posebej ne za družine z majhnimi otroki.''

Karel Lipič iz Zveze ekoloških gibanj je pohvalil odnos do ekoloških vprašanj, ki ga vzpostavlja MORS pri obnovi letališča, vendar svetuje, naj pri monitoringu za hrup, ki ga nameravajo opravljati na 11. merilnih postajah, sodeluje tudi kakšna od države neodvisna institucija. Študijam hrupa iz leta 2007 prebivalci ob letališču ne verjamejo, saj kažejo povprečne vrednosti decibelov, zaznanih v poslovnih okoljih z glavno prometnico. Lacko odgovarja, da bodo meritve redno predstavljali javnosti, primerjali pa jih bodo z merjenjem hrupa ob letališču Jože Pučnik, ki so se začele izvajati. Ob tem je potrebno povedati, da vojaški objekti in letališča niso zavezani zakonodaji o dovoljenem hrupu.

Hrup pa ne moti le ljudi. Brežiški svetnik in okoljevarstvenik mag. Hrvoje  Teo Oršanič  pravi: ''Trenutno je največji problem nizko preletanje Krke, Save in Krakovskega gozda, kar škoduje določenim živalskim vrstam. V Krakovskem gozdu živi zelo redka barska žaba ali plavček, ki se pari le teden dni v letu. V opazovanju sem bil priča, ko je paritev zmotil nizek prelet letala in če se ne bo moč dogovoriti o koridorjih letov, ki bi upoštevali področje nature 2000, bo to sčasoma usodno za redke vrste živali.''

Študijo o habitatih na vojaškem območju letališča je dal izdelati tudi MORS in mag. Marjana Trontelj iz generalštaba Slovenske vojske je povedala, da so lani naročili naravovarstveno vrednotenje ravno s ciljem, da v največji možni meri ohranijo vrstno pestrost ptic na območju.