Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V Sloveniji že peto leto zapored 4. aprila na mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min na pobudo ITF Ustanove za krepitev človekove varnosti zavihamo hlačnico in s tem simbolno izrazimo solidarnost z žrtvami min po svetu. Protipehotne mine in eksplozivni ostanki vojne še vedno vsako leto zahtevajo preko 3.000 novih žrtev v več kot 60 državah in na prizadetih ozemljih ovirajo proces pokonfliktne obnove. Pred mednarodno skupnostjo je velika odgovornost, da s svojo podporo protiminskemu delovanju to grožnjo zmanjšuje. ITF je pri tem že 18 let pomemben akter, s katerim tudi Slovenija prispeva k zmanjševanju teh nevarnosti.

Bosna in Hercegovina, Hrvaška, Kolumbija, Afganistan, Kambodža in Irak so med najbolj minsko onesnaženimi državami na svetu. Tudi v Srbiji, Črni gori in na Kosovu so mine in drugi eksplozivni ostanki vojne še vedno prisotni. Protipehotne mine se kljub naporom mednarodne skupnosti še vedno proizvajajo in uporabljajo, tako s strani uradnih državnih vojaških akterjev kot nedržavnih oboroženih skupin. Leta 2014 je po vsem svetu življenje izgubilo ali bilo zaradi protipehotnih min in ostalih eksplozivnih ostankov vojne poškodovanih 3.678 ljudi, kar je 12 % več kot leta 2013.

Veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF, je povedal: »Prizadete države ne morejo čakati na politične rešitve, protiminske aktivnosti so potrebne takoj, saj le tako lahko obvarujemo življenja in omogočimo pogoje za vse ostale humanitarne in kasneje razvojne aktivnosti, kar je še posebej pereč problem oboroženih spopadov denimo v Siriji, Iraku ali Afganistanu. Ves čas se odpirajo nova žarišča, ki potrebujejo našo pomoč. Obenem pa so minsko najbolj onesnažene države tudi v naši neposredni soseščini. Bosna in Hercegovina, Hrvaška in tudi ostale države jugovzhodne Evrope še vedno niso popolnoma varne. ITF veliko naporov vlaga v zagotavljanje zadostne podpore donatorjev, saj je pomoč mednarodne skupnosti prizadetim državam še vedno ključnega pomena. Pomembno je, da čiščenje ozemelj čim prej zaključimo, in da lahko ljudje na teh območjih ponovno normalno zaživijo in se države ponovno razvijajo.«

ITF v državah naše soseščine še vedno deluje zelo intenzivno. Za države JV Evrope (Bosno in Hercegovino, Srbijo, Albanijo, Kosovo in Hrvaško) želijo ob ustrezni podpori donatorjev v letu 2016 nameniti preko 14 milijonov dolarjev. Prisoten pa je tudi na najnovejših kriznih žariščih, kjer se odziva na nove grožnje človekovi varnosti. S pomočjo ITF se je na meji med Makedonijo in Srbijo konec leta 2015 izvedel projekt za begunce in migrante, v sklopu katerega so bili slednji obveščeni in poučeni o nevarnosti, ki jih na ozemljih, ki jih prečkajo, predstavljajo mine in drugi eksplozivni ostanki vojne, in usmerjeni na varne poti. V Libanonu že drugo leto zapored podpirajo delovanje centra za psihosocialno podporo in učno pomoč okrog 200 otrokom sirskih beguncev v begunskem taborišču Shatila v Bejrutu. Pomembna naloga celotne mednarodne protiminske skupnosti je tudi čiščenje minsko onesnaženih ozemelj v njihovem domačem okolju, da se bodo po koncu konflikta lahko varno vrnili domov. Republika Slovenija je ITF za podporo projektom, ki naslavljajo sirsko begunsko krizo, namenila 120.000 evrov za naslednja štiri leta.

Veleposlanik Damjan Bergant, direktor ITF, je o delu ITF dodal: »Donatorji so prepoznali finančno in projektno vodenje ITF kot zelo učinkovit model, poleg tega pa so nas kot del rešitve prepoznale tudi prizadete države. Z optimizmom nas navdaja tudi dejstvo, da se je v zadnjih letih trend zbranih donacij ponovno obrnil v pozitivno smer – v 2015 smo zbrali 13,9 mio USD, kar je že več kot podvojeno v primerjavi z letom 2013. To nakazuje, da v mednarodni skupnosti in v spreminjajočem se globalnem varnostnem okolju še vedno obstaja močna pripravljenost za podporo protiminskemu delovanju, ki v ospredje postavlja človeka.«

Kljub velikim naporom mednarodne skupnosti in organizacij, kot je ITF, je grožnja protipehotnih min in ekplozivnih ostankov vojn v svetu še vedno prisotna v zelo veliki meri. Položene mine in eksplozivni ostanki vojne pomenijo veliko grožnjo varnosti posameznika, skupnosti in širše družbe. Zato je pred mednarodno skupnostjo velika odgovornost, da naredi več za uresničitev prepovedi uporabe min in drugih eksplozivnih ostankov vojne ter odpravo njihovih posledic. Pomemben del tega je tudi univerzalizacija in spoštovanje mednarodnih dokumentov, ki omejujejo uporabo tovrstnega orožja.

»Posodi svojo nogo – zavihaj hlačnico«

4. aprila, na mednarodni dan ozaveščanja o nevarnosti min, smo v Sloveniji že petič zapored vihali hlačnice. S tem simbolno posodimo svojo nogo žrtvam min, izrazimo solidarnost in se pridružujemo mednarodnim aktivnostim za svet brez min.