B. B.

B. B.

B. B.

B. B.

B. B.

B. B.

Novomeški občinski svetniki so sinoči po dolgi in na trenutke čustveni razpravi sprejeli dopolnitev strategije reševanja romske tematike, ki predvideva enakomeren vpis romskih otrok po vseh novomeških šolah. Če bo strategiji do septembra sledila še sprememba šolskih okolišev – namesto zdajšnjih petih bi imeli dva – bi romske prvošolce začeli razporejati v šolskem letu 2015/16.

Cilj spremembe strategije je predvsem razbremenitev osnovne šole Bršljin, kjer od 500 vpisanih učencev iz romskega naselja Žabjak-Brezje prihaja kar 134 otrok. Kot je poudaril vodja urada za šolstvo, šport in mladino Aleš Berger, nobenega od otrok, ki že obiskujejo bršljinsko šolo, ne bodo premeščali na silo, bo pa občina tistim romskim staršem, ki svoje  otroke želijo prepisati, pomagala z organiziranjem prevozov in podobno.

Strategija predvideva dva šolska okoliša. Prvošolci iz romskih naselji Šmihel in Ruperčvrh bi obiskovali osnovni šoli Šmihel in Grm, otroci iz Žabjaka in Brezja pa osnovne šole Bršljin, Drska in Center. Kot je povedal Berger, bi na Grmu v posamezen razred tako dobili enega romskega učenca več kot doslej, Drska in Center pa dva.

Svetniki so strategijo potrdili z enim glasom proti, in sicer Vide Čadonič Špelič, ki je prepričana, da je ta odločitev le eksperiment, s katerim bomo težave, s kakršnimi se srečujejo na bršljinski šoli, le raznesli po vseh drugih šolah.

Razpravi so prisostvovali tudi nekateri starši otrok bršljinske šole, njihova predstavnica Jasna Kos Plantan pa je svetnike opozorila, da Romi niso bršljinski ampak novomeški problem in da je ključna pri reševanju problematike integracija Romov, ki bo v šolah mnogo uspešnejša, če bo njihov delež v razredu manjši.

Svetnike je nagovoril tudi predstavnik sveta staršev osnovne šole Grm Robert France, ki je predlagal, naj se glede prerazporejanja romskih otrok najprej izrečejo sveti staršev in šol v občini, da prerazporejanje ni najboljša rešitev pa je povedal tudi predsednik Zveze Romov za Dolenjsko Bogdan Miklič. Še posebej, ker se s predstavniki Romov  o tem ni nihče predhodno pogovarjal in ker bi bilo za učinkovitejše reševanje problematike nujno večje sodelovanje z občino, to pa je, sploh z vodjo urada za družbene dejavnosti Matejo Jerič, po njegovih besedah zelo slabo.

Da je prerazporejanje otrok le gašenje požara, ki se je razvnel po nedavnem pretepu na bršljinski šoli, so menili tudi nekateri svetniki, ki so poudarili, da bi se morala občina bolj aktivno vključiti v reševanje romske problematike tudi na drugih področjih.

Matic Vidic je denimo predlagal postavitev sakralnega objekta v naselju Brezje, čemur je naklonjena tudi novomeška škofija, a se je menda spet zataknilo na uradu za družbene dejavnosti. Ivan Bukovec je bil kritičen do dela odbora za spremljanje položaja romske skupnosti, glede nedavnega dogodka na avtobusni postaji pa je dejal, da nekateri preveč napihujejo vse skupaj ter da »dobri otroci hodijo domov in ne na avtobusno postajo, inšpektorji pa naj preverijo kaj in komu se toči v tamkajšnjih lokalih.« Dejal je še, da vseh Romov ne gre metati v en koš, da imajo imena in priimke in da je potrebno storilce kaznivih dejanj primerno obravnavati.