##IMAGE-3371592##

Strokovnjak za lokalno samoupravo Stane Vlaj in pravnik Rajko Pirnat zagovarjata združevanje občin, a opozarjata na ustavne omejitve. Kot pravita, postopek ni tako enostaven, do naslednjih lokalnih volitev pa se jima zdi to nemogoče izpeljati. Oba opozarjata tudi sistem financiranja občin, ki bi moral to združevanje podpreti.

Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je združenji občin razburil z izjavami, da bi v Sloveniji lahko shajali s približno sto občinami. Trenutno jih je 212. Po njegovem prepričanju je oblikovanje mreže občin v pristojnosti države; država jih je z zakonom ustanovila in lahko njihovo število tudi zmanjša. Kot je dejal, bi bilo zmanjševanje števila občin smiselno še pred lokalnimi volitvami prihodnje leto. Na ministrstvu bodo tako pripravili koncept ter ga dali v razpravo županom in koaliciji, potreben bi bil tudi referendum.

Vlaj: Občine so nastajale kot gobe po dežju in vedno kot politične odločitve

"Dejstvo je, da imamo občin preveč in da je ta zgodba prešla vse meje," je za STA poudaril Vlaj, a bi prva pot morala biti dogovor z občinami, kar pa bi bil zelo dolgotrajen postopek. Zato se mu zdi nemogoče, da bi pristojni to lahko uredili do naslednjih lokalnih volitev. "Razen v primeru čudeža," pravi Vlaj in se sprašuje, kaj bi država morala ponuditi skeptikom, da bi videli, da je združevanje nekaj pozitivnega. Tu imata po njegovem mnenju nepogrešljivo vlogo združenji občin, v katerih pa so že jasno povedali, da Virantovim načrtom niso naklonjeni.

Kot je pojasnil Vlaj, postopek za ustanavljanje občin predpisuje ustava. Po najvišjem pravnem aktu v državi namreč DZ ustanavlja občine z zakonom, in sicer po predhodno izvedenem posvetovalnem referendumu, s katerim se ugotovi volja ljudi, ki živijo na teh območjih. Takšen referendum, ki ga sicer DZ pri svoji odločitvi lahko upošteva ali ne, pa je potreben za vsako teritorialno spremembo. Referendum o združitvi občin bi po njegovem mnenju težko uspel.

Tudi samo združevanje občin pa je za Vlaja zelo vprašljivo, če ne bi temu sledil še razmislek, kako naj se financirajo, da bo skladno z ustavo, in katere naloge naj opravljajo. V prvi vrsti bi bilo sicer najprej treba sprejeti strategijo razvoja slovenske lokalne samouprave, opozarja. Doktrina namreč ni izdelana, zato ni jasno, kaj država želi, občine pa so nastajale "kot gobe po dežju" in bile tudi vedno politične odločitve, ne glede na to, katera opcija je bila na oblasti.

Pirnat: Če je cilj združevanja občin zgolj javnofinančne narave, ni vredno poskusiti

Tudi pravni strokovnjak in predsednik Inštituta za javno upravo Rajko Pirnat izpostavlja potrebo po spremembi sistema financiranja občin. Kot je pojasnil za STA, bi lahko sistem spremenili tako, da bi denimo spodbujal nastanek občin z od 5000 do 8000 prebivalci, a bi še vedno zagotavljal nek minimalni standard za vse občine. Že to je po njegovih besedah nekoliko tvegano in "ni ravno v skladu s pravičnostjo", a bi se dejansko nekaj dalo doseči skozi takšne spremembe. Sistem, s katerimi bi obubožali majhne občine, bi bil tudi neustaven, saj bi s tem dejansko onemogočili lokalno samoupravo.

Zakon o financiranju občin je sicer s spremembo leta 2006 zagotovil več denarja "revnejšim" občinam ali drugače, če občine same niso zmogle pokriti stroškov, ki nastanejo z zakonom predpisanimi nalogami, jim je sistem financiranja zagotovil ta sredstva. Že obet tega zakona je spodbudil vrsto želja po novih občinah, leta 2006 jih je tako DZ po posvetovalnih referendumih v dveh delih ustanovil kar 17.

Sistem financiranja občin v Sloveniji, ki spodbuja majhne občine, je po Pirnatovih besedah sicer posledica tudi županskega lobija oziroma "relativno velikega vpliva", ki so ga v DZ imeli župani. Zato si tudi on težko predstavlja, da bi do spremembe zakonodaje prišlo tako hitro.

Združitev občin prav tako pomeni tudi ukinjanje občinskih središč, uprav občin, manj županov ... In "hitro to ne bo šlo, enostavno pa še manj in kratkoročno zna stati več kot bo prihranjenega", je opozoril Pirnat. Zato po njegovem mnenju ni vredno niti poskusiti, če je cilj zgolj javnofinančne narave.

"Pripravljalci naj ne razmišljajo tako poenostavljeno"

Tudi Pirnat je spomnil na zahtevo posvetovalnega referenduma v ustavi, je pa res, da ta za DZ ni obveza. Načeloma bi bilo torej mogoče tudi "prisilno združevanje občin", saj bi se dalo spremeniti zakon, ki ureja postopek ustanovitve občin, vendar si pravnik takšnega združevanja "čisto ustavno skladno" ne more predstavljati.

Ustava namreč nima določb le v poglavju lokalne samouprave, temveč zagotavlja pravico do lokalne samouprave že v uvodnih določbah. In ta pravica pomeni zlasti ustanoviti lokalno skupnost. Kot je dejal Pirnat, je bistvo lokalne samouprave ravno to, da je ločena od države in da ne gre za "neko državno dirigirano strukturo, ki bi jo država lahko čisto po svoje preoblikovala". Zato bi bila po njegovem mnenju ureditev, ki bi direktivno dopuščala, da se poslanci odločijo združiti občine in "zarišejo, katere občine bi obstajale", neskladna z ustavo.

Sprememba ustave pa je sicer teoretično možna, dodaja Pirnat, vendar pa lokalna samouprava "ni nekaj, kar bi si v Sloveniji izmislili na novo", saj gre za tradicijo, ki bi se jo težko na ravni občin uredilo bistveno drugače, kot je zdaj. V tem temelju se tako tega sistema ne da spremeniti, saj je občina odraz pravice do organizacije lokalne skupnosti in urejanja lokalnih zadev neodvisno od države.

Po njegovem mnenju so bile sicer navedbe o stotih občinah izrečene zelo na hitro in brez podrobnega razmisleka, zato bi bilo najprej treba počakati na konkretnejši načrt ministrstva oziroma vlade. A kljub temu Pirnat pripravljalce opozarja na ustavne omejitve. "Naj ne razmišljajo tako zelo poenostavljeno, da bi se dalo kar tako iz centra Ljubljane izrisati drugačne občine, to ne bo šlo," je še dejal.