J. A.

##IMAGE-3637816##

Slovenija je zadovoljna z dogovorom o premestitvi 120.000 beguncev, je včeraj poudarila notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar. Članice so se namreč po njenih besedah dogovorile za prožen mehanizem, ki tudi Sloveniji omogoča, da lahko v primeru velikega migracijskega pritiska uporabi shemo za premestitev beguncev z njenega ozemlja po drugih članicah.

Ministri so dosegli dogovor o razporeditvi dodatnih 120.000 oseb iz Italije in Grčije v dveh fazah; v prvi fazi 66.000 oseb iz Italije in Grčije, v drugi fazi čez 12 mesecev pa še 54.000 oseb, je pojasnila ministrica.

Tudi 54.000 beguncev v drugi fazi naj bi premestili v glavnem iz Italije in Grčije, a ob tem obstaja možnost, da lahko to shemo koristijo tudi druge članice pod nesorazmernim migracijskim pritiskom.

Slovenija naj bi sicer v sklopu dogovora o premestitvi 120.000 beguncev v obeh fazah sprejela 613 oseb, kar je podobna številka, kot jo je predlagala Evropska komisija. "To je zgornja meja," je ob tem dejala ministrica.

Evropska komisija je sicer najprej predlagala, naj Slovenija sprejme 82 oseb iz Italije, 265 iz Grčije in 284 iz Madžarske, kar je skupaj 631 oseb.

Ker Madžarska pri načrtu noče sodelovati, bo njen delež prerazporejen v skladu z včerajšnjim dogovorom, torej najverjetneje bo v drugi fazi premeščenih še več oseb iz Italije in Grčije, morda pa tudi iz drugih članic pod nesorazmernim migracijskim pritiskom.

Predlog komisije sicer v osnovi ostaja podlaga za razporeditev beguncev med članice, vendar so številke nekoliko preračunane, ker bo v projektu premestitve s sprejemom beguncev sodelovala tudi Irska, ki ima na tem področju možnost izjeme in sprva ni bila vključena v shemo.

Zaradi sodelovanja Irske se je število beguncev, ki naj bi jih sprejela Slovenija, zmanjšalo s 631 na 613. V prvi fazi naj bi Slovenija po novem sprejela 80 oseb iz Italije in 257 iz Grčije, v drugi fazi pa 276 oseb.

Ker je sodelovanje pri projektu napovedala tudi Danska, se lahko delež za Slovenijo še zmanjša.

Dejstvo, da članicam dogovora ni uspelo doseči s soglasjem, po ministričinem mnenju ni tako bistveno, saj dogovor vendarle temelji na vladavini prava. Je pa to le eden od korakov, še naprej si bo treba prizadevati za celosten odziv, je poudarila.

To je že druga shema za premestitev beguncev iz Italije in Grčije po drugih članicah. Pred osmimi dnevi so ministri potrdili dogovor o premestitvi 40.000 beguncev iz teh dveh držav.

Slovenija naj bi v sklopu prvega dogovora o premestitvi 40.000 beguncev iz Italije in Grčije sprejela 230 oseb. Prve osebe naj bi po ministričinih besedah v Slovenijo prispele v kratkem.

Slovenska ministrica, ki je ob prihodu na zasedanje opozorila Hrvaško, da je treba spoštovati evropsko zakonodajo, včeraj s hrvaškim kolegom Rankom Ostojićem ni posebej govorila.

Hrvaški notranji minister naj bi sicer po neuradnih informacijah na zasedanju le podal izjavo in odšel.

Györkös Žnidarjeva je še izpostavila, da je vesela, ker druge članice prepoznavajo prizadevanja Slovenije, ki je bila izrecno izpostavljena kot država, ki je bila dobro pripravljena in se je zelo dobro odzvala na prihod prebežnikov.

Avstrija je na primer pohvalila ravnanje Slovenije, je še izpostavila ministrica in poudarila, da je nadzor na meji pomemben tudi za druge države, saj schengen temelji na soodvisnosti.

Prihod migrantov v Slovenijo se je precej zmanjšal

Število prihodov beguncev v Slovenijo se je v zadnjih dveh dneh precej zmanjšalo, tisti, ki so bili v Sloveniji, pa so večinoma že odšli v Avstrijo. Po informacijah notranjega ministrstva naj bi se val beguncev na Balkanu krepil.

Nastanitveni centri, ki jih je za migrante vzpostavila Slovenija, so praktično prazni. Včeraj dopoldne je bilo namreč v Sloveniji še 411 migrantov, vendar je malo pred 14. uro 399 migrantov, ki so bili nastanjeni na sejmišču v Gornji Radgoni, center zapustilo in odšlo proti Avstriji. Enako je naredila večina beguncev, nastanjenih v Celju in Mariboru.

Kot je na novinarski konferenci pojasnil državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic, se je število prihodov precej zmanjšalo. Tu pa tam kakšen posameznik po njegovih besedah še pride, takšnih skupin kot v preteklih dneh pa ni več. Slednje dokazuje tudi dogajanje na mejnima prehodoma Rigonce in Obrežje, kjer je mirno.

Po navedbah Šefica vsi operativni štabi kljub temu še delujejo in niso prekinili z delom. Včeraj je bilo tako za opravljanje varnostnih nalog angažirano približno toliko policistov kot v ponedeljek. Minimalno so sprostili le posebno policijsko enoto.

Po besedah Šefica Slovenija v naslednjih dneh pričakuje večjo intenzivnost prihodov. Država ima namreč informacije, da je večje število migrantov na poti prek Srbije proti Hrvaški.

To po njegovih besedah utegne ponovno vplivati tudi na samo Slovenijo, pri čemer je vse odvisno od tega, katero pot bodo migranti izbrali. V zadnjih dneh je sicer v Slovenijo prišlo okoli 3600 migrantov, ki so državo stali okoli 1,5 milijona evrov.

Državni sekretar je demantiral novico v nekaterih medijih, da Slovenija tako kot Hrvaška na svoji oz. schengenski meji postavlja ograjo.

Na ukrepanje države v primeru begunske krize so se odzvali v SDS. Vinko Gorenak je ocenil, da Slovenija ni pripravljena na čas, ko bosta Nemčija in Avstrija zaprli svoje meje za migrante, hkrati pa bodo države južno od nas begunce še naprej pošiljale na sever. "Slovenija bi se morala pripraviti na oskrbo vseh, ki bodo obtičali na meji z Avstrijo, hkrati pa na hermetično zaprtje južne meje," je dejal.

Evropski poslanec (SDS/EPP) Milan Zver pa je izrazil prepričanje, da bi Slovenija morala biti zainteresirana za obvezne kvote, ker je kot država pri begunski krizi ranljiva.

Na notranje ministrstvu v zvezi z omenjenimi očitki zatrjujejo, da ima država za primer morebitnega prihoda večjega števila migrantov ustrezne načrte. "Res pa je, da v kolikor bi prišlo 40.000 ali 50.000 migrantov in bi vsi končali v Sloveniji, bi to bila izjemna zadeva in izredno težko obvladljiva, s skrajnimi napori," je dejal Šefic.

Premier Miro Cerar je medtem znova govoril po telefonu s hrvaškim premierjem Zoranom Milanovićem o soočanju z begunsko problematiko, so sporočili iz Cerarjevega kabineta.

Kot so sporočili, sta se premierja informirala o razmerah v Sloveniji in na Hrvaškem, pri čemer je Milanović obvestil Cerarja o poostritvi nadzora na hrvaško-srbski meji.

Na Cerarjevo pobudo sta govorila tudi o tem, kako izboljšati sodelovanje med policijama, posebej na mejnem prehodu Obrežje s ciljem zagotavljanja čim boljše pretočnosti za običajni čezmejni promet.

Predsedniki enajstih evropskih držav, med njimi slovenski predsednik Borut Pahor, so na srečanju v nemškem Erfurtu pozvali voditelje EU, naj danes na izrednem vrhu o begunski krizi dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede tega vprašanja.

"Mi vsi imamo željo, da se naše vlade, ki se sestajajo v Bruslju, dogovorijo, kako se bo Evropa konkretno lotila tega izziva," je dejal nemški predsednik Joachim Gauck, ki je gostil dvodnevno srečanje predsednikov držav skupine Arraiolos.

Tudi predsednik Pahor je voditelje EU pozval, naj tokrat za razliko od junijskega vrha dosežejo dogovor o skupni evropski politiki glede begunske krize. Sicer je priznal, da bo popolno soglasje težko doseči in da med voditelji obstajajo razlike, vendar pa se morajo zavedati, da je čas bistvenega pomena.

Notranji ministri EU so sicer na izrednem sestanku v Bruslju dosegli dogovor o premestitvi 120.000 beguncev znotraj unije, a podrobnosti dogovora za zdaj niso znane. Po neuradnih informacijah naj bi premestitev potekala v dveh fazah. Najprej naj bi premestili 66.000 beguncev, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. V poznejši fazi pa naj bi znotraj unije premestili še 54.000 beguncev.

Srbija je medtem aktivirala mehanizem civilne zaščite EU, da bi lahko koristila materialno pomoč pri soočanju s pritokom beguncev, so sporočili v Bruslju. Beograd je zaprosil za pomoč v obliki postelj, vzmetnic, higienskih pripomočkov, vozil, goriva in hrane. Kot pojasnjujejo v Bruslju, Evropska komisija preko Centra za usklajevanje nujnega odziva tesno sodeluje s srbskimi oblastmi in drugimi državami, ki sodelujejo v mehanizmu, da bi lahko čim prej odgovorili na prošnjo.

Srbija se v zadnjih tednih sooča z velikim navalom beguncev, ki na njeno ozemlje vstopajo predvsem iz Makedonije in nato nadaljujejo pot proti severu. Samo ponoči je v srbsko mesto Preševo prispelo več kot 5000 beguncev, med katerimi naj bi bilo posebej veliko otrok.

Hrvaško-srbsko mejo pri Tovarniku pa je minulo noč nezakonito prestopilo najmanj 3000 migrantov, ki so jih usmerili v začasni namestitveni center Opatovac. Hrvaška policija pričakuje, da se bo begunski val še nadaljeval.

Notranji minister Ranko Ostojić je obtožil Srbijo, da organizirano pošilja begunce in migrante na Hrvaško, namesto da bi jih prepeljala do meje z Madžarsko, potem ko so odprli nekaj mejnih prehodov na srbsko-madžarski meji, med njimi Horgoš.