arhiv DL in lokalno.si

To je bila misel po nedeljski oddaji Intervju z raziskovalcem novejše zgodovine Slovencev dr. Mitjem Ferencem, ki je raziskoval skrita grobišča. Zelo mirno in zbrano je pripovedoval o svojih raziskovanjih grobov pobitih Slovencev že v svobodni domovini. Vsa grobišča so kraji spomina na ljudi, ki so umrli in za njimi jočejo njegovi. Kot otrok svobode sem slišala, da je bilo tudi med vojno pobitih več domačinov od domačinov, ne od Nemcev. Sami sebi smo v vojni postali sovražniki. Danes je naša zemlja prekrvavljena in morda je ta kri zastrupila tudi nas, da med nami ni pravega sožitja. Nismo še razčistili z uboji po vojni. Takoj po osamosvojitvi smo izbrisali žive, ki so ustvarjali našo domovino. Pa tudi do ljudi od drugod nismo prijateljsko naklonjeni, ker niso naši in so drugačni. Čutimo se ogroženi, čeprav smo doma in nam nič ne manjka. V Trstenjakovi knjigi nas je Slovence postavil visoko v vrh dobrih, pridnih, spoštljivih. Danes bi moral pisati popravke za svojo oceno. Mi pa se v vrednotah res težko prepoznamo, ker smo vse prevrednotili.

arhiv DL in lokalno.si

Ob takem odnosu do tujih in domačih ljudi kažemo, da smo nekaj več in lahko pokažemo svojo moč. Zato se ne čudimo, če v takem rastejo in nas posnemajo mladi. Zaradi velikega razslojevanja razlika v imetju, ki dela pomembnost in moč nad revnimi, tudi otroci čutijo premoč in se lahko znašajo nad slabše oblečenimi, opremljenimi. Včasih smo bili vsi enako revni in smo se razlikovali le po sposobnosti, znanju, a odnosi do ljudi so bili vedno človeški. Nekje se je izgubil človek, zato ni več spoštljivosti. Kako malo je treba, da drugim ne grenimo življenja, saj tega nihče ne mara. Ali res živimo vsak v svojem vesolju? Je bogastvo naredilo ljudi vsemogočne? So se soseske že izločile od krajanov v ljubljanskem Palais & Villa Schellenburg. Za koga je potreben tako imenovan dom? Kdo nam ponemčuje jezik in vnaša tujost v domovino? Bo treba nositi posebne oznake, da bomo poznali ljudi višje vrste? Rumene zvezde so že nosili, rdečih se bojimo. Označite se, da se boste ločili, preden začnete nad navadnimi ljudmi dokazovati svojo nadrejenost. Nasilje izhaja od večvrednosti ras, narodov. To že poznamo, tudi obljubo, da se take stvari ne bodo nikoli ponovile.

Obletnico samostojne domovine smo praznovali kar dvakrat in dvoji. V obeh je izrečeno veliko lepih besed o sožitju in skupnem cilju. Res so poti do cilja različne, a po obeh je treba z veliko mero medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja. Naš raj pod Triglavom, po Cankarju, smo spremenili v bojno polje, ki se spreminja v pekel. Videti je, da nas sporočila naših pisateljev in pesnikov ne dosežejo. Verjetno premalo berejo. Če ne bomo našli skupnih poti, da bi v svoji domovini lahko živeli vsi dobro, je škoda, da jo imamo. Dejanja naj dokazujejo, da v svoji domovini lahko živimo vsi dostojno in srečno.

Vsi si zaslužimo mir in prijazno bivanje v domovih, ki nam nudijo zavetje in pripadnost. Prav tako nam tudi pripada domovina, ki zasluži ljubezen ljudi.

»Edinost, sreča, sprava naj nam nazaj se vrnejo …«