Očitek strankam SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca: So nenačelna koalicija
Zadnjič je v vlogi predsednice državnega zbora danes nastopila Urška Klakočar Zupančič. MVK bo prevzela stranka Demokrati, pomagala pa jim bo Resni.ca.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Začasni vodje poslanskih skupin novega sklica parlamenta so se na sestanku dogovorili o dnevnem redu ustanovne seje državnega zbora in o sedežnem redu poslancev v veliki dvorani.
Sestanek pa poteka tudi v luči povolilnega dogajanja in predlogih za sestavljanje nove koalicije, ki bi prevzela vlado. Iz Gibanja Svoboda so včeraj že poslali ponudbo s številom ministrstev, vendar so hitro dobili košarico NSi-ja. Po drugi strani pa stranki Resnica niso ponudili sedeža v vladi, ampak projektno sodelovanje.
Sestanka se je iz Gibanja Svobode udeležil nekdanji vodja poslanske skupine in obrambni minister Borut Sajovic, iz druge najmočnejše poslanske skupine pa Jelka Godec, ki je to delo opravljala že v sedanjem mandatu.
NSi je predstavlja Janez Cigler Kralj, ki se v zadnjem času omenja kot kandidat za predsednika državnega zbora. Tudi SD zastopa sedanja predsednica poslanske skupine Meira Hot, Demokrate Franc Križan, Levico pa sokoordinator stranke Luka Mesec. Stranko Resnica pa zastopa njen predsednik Zoran Stevanović.
Prva mala zmaga za Demokrate
Urška Klakočar Zupančič je v uradni izjavi neposredno po koncu sestanka pojasnila, da so prisotni gladko dorekli dnevni red in razdelili poslanske sedeže. Zapletlo pa se je pri oblikovanju mandatno-volilne komisije, zaradi česar so morali pogajanja dvakrat prekiniti.
Vodstvena mesta v omenjeni komisiji, ki šteje 17 članov, pa so razdelili povsem mimo ustaljenih političnih praks. Predsedniško mesto so namreč dodelili poslanski skupini Demokrati Anžeta Logarja, podpredsedniško funkcijo pa je dobila stranka Resnica.
Dosedanja predsednica parlamenta je pred novinarji takšen razplet označila za neobičajen in podvomila v gladko delovanje prihodnjega sklica. Ocenila je, da bo učinkovitost državnega zbora v prihodnje močno odvisna predvsem od konstruktivnosti manjših političnih strank.
Komu bo Klakočar Zupančič predala posle?
Ob vprašanjih novinarjev o svojem nasledniku je ostala zadržana in ni želela ugibati o izidu petkovega glasovanja. Odkrito je povedala, da si želi opraviti uradno primopredajo, vendar še ne ve, komu točno bo predala posle. Kot eno izmed možnosti je omenila Janeza Ciglerja Kralja, a takoj pristavila, da nima lastnosti, s katero bi videla vse zakulisno dogajanje, zato dokončnih napovedi ne more podati.
Borut Sajovic, začasni vodja poslanske skupine Gibanja Svoboda, medtem pravi, da konkretna kadrovska vprašanja in natančna razdelitev ključnih položajev znotraj strankarskih kvot še ostajajo odprta. Sajovic je ob tem opozoril, da morajo stranke v novi sestavi nujno sodelovati preko tradicionalnih političnih delitev.
Obenem ni želel razkriti, koga bodo v Gibanju Svoboda predlagali oziroma podprli za novega predsednika državnega zbora. Pojasnil je, da imena javnosti še ne more posredovati, saj znotraj stranke in med samimi poslanci še vedno iščejo končno odločitev.
Sajovic: Na nekaterih področjih imamo zelo sorodne poglede z NSi
Sajovic pa je novinarjem odgovarjal tudi na vprašanja glede vabila NSi-ju v koalicijo. Čeprav je omenjena stranka sodelovanje z zmagovalci volitev predhodno že zavrnila, je Sajovic iskanje stika utemeljil z iskanjem skupnih programskih rešitev.
Poudaril je željo, da bi na določenih področjih delali in rešitve nadgradili. Kot ključne točke je izpostavil predvsem gospodarsko in davčno politiko ter energetsko samooskrbo, saj v Gibanju Svoboda ocenjujejo, da imajo na teh področjih z Novo Slovenijo zelo sorodne poglede.
Vodstvena mesta naj prevzamejo manjše stranke
Dodelitev mandatno volilne komisije Demokratov so podprli tudi v Socialnih demokratih. Kot je povedala podpredsednica stranke Meira Hot, se jim zdi povsem primerno, da vodstvena mesta prevzamejo manjše stranke.
Podpredsednica stranke je v pogovoru z novinarji potegnila jasno ločnico pri imenu Janeza Ciglerja Kralja. "Definitivno kandidata Janeza Ciglerja Kralja socialni demokrati ne bomo podprli, vse ostalo je seveda odprto in je predmet razgovora in pogovora v naši poslanski skupini," je pojasnila njihovo izhodišče. Poslanci želijo počakati na uradne predloge in jasna soglasja kandidatov za prevzem funkcije.
Meira Hot od poslancev pričakuje odgovorno ravnanje, saj poslovnik zahteva izbiro predsednika takoj na prvi seji. "Pričakujem odgovornost vseh kolegic in kolegov, da zaradi delujočega državnega zbora kljub vsemu nekoga v petek izberemo."
Demokrati: Drugi so oblikovali predlog
Poslanec Franc Križan je pojasnil, da pobude za prevzem mesta predsednik mandatno-volilne komisije niso podali sami, temveč so predlog oblikovali drugi predstavniki strank. Zaupano nalogo so sprejeli zgolj zato, ker stranka želi povezovati in sodelovati z vsemi.
“Zaenkrat ne bomo predlagali kandidata za predsednika Državnega zbora” pa je odgovoril na vprašanje o njegovi morebitni kandidaturi. Bo pa Križan vodil državni zbor, saj mu to mesto pripada kot najstarejšemu poslancu. Imenovanje predsednika po njegovem mnenju v tej fazi ne rešuje ničesar, saj morajo politični akterji najprej poiskati odgovore na ključna vprašanja.
"Mene v tem trenutku ne zanima nič drugo, ampak samo poiskati skupni imenovalec z ostalimi strankami za realizacijo našega programa," pa je Križan komentiral vabilo v vlado, ki bi jo sestavilo Gibanje Svoboda.
Svoboda: Smo zelo razočarani
Današnje dogajanje v državnem zboru je komentiral tudi generalni sekretar stranke Svoboda Matej Grah. Po njegovih besedah ni uspel dogovor o ustanovitvi treh odborov, torej skupnega odbora, odbora za zunanjo politiko in odbora za evropske zadeve.
Zlasti ustanovitev skupnega odbora je po njegovih besedah nujna v luči prihajajoče krize in obravnave interventnih ukrepov za pomoč gospodarstvu in ljudem. Aktualna koalicija s predlogom ni uspela. Po Grahovih navedbah Graha oblikovanja odborov v predlagani sestavi niso podprli predstavniki poslanskih skupin SDS, NSi, Demokrati in Resni.ca.
Grah je naštete stranke označil za nenačelno koalicijo ter jim očital "obglavljanje državnega zbora", ki po pripravi interventnih ukrepov na vladi za zdaj teh torej ne more obravnavati. "To pomeni status quo, smo zelo razočarani. Če kdo, bodo predvsem gospodarstvo in ljudje potrebovali te interventne zakone," je ocenil.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
