Trije referendumi, tri velike spremembe: Kaj bi pomenil glas ZA
Za socialno pomoč bi morali nekateri opravljati družbeno koristno delo, RTV-prispevek bi ukinili, del tujcev pa bi izgubil lokalni glas.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Delovno sposobni prejemniki socialne pomoči bi morali opravljati delo v korist skupnosti, gospodinjstva bi ostala brez 168 evrov vredne letne položnice za RTV, več kot 100.000 prebivalcev Slovenije pa bi izgubilo pravico voliti župana in občinski svet. To je jedro treh posvetovalnih referendumov, predvidenih za 11. oktober.
Vprašanja so kratka, njihove posledice pa še niso določene. Izid posvetovalnega referenduma parlamenta pravno ne zavezuje in zakonov ne spremeni samodejno. Glas za bi vladajočim predvsem podelil politično podporo, da predloge pozneje prenesejo v zakonodajo.
Koalicija in Resni.ca trdijo, da želijo o pomembnih družbenih vprašanjih pridobiti jasno voljo ljudi. Opozicijske Svoboda, SD in Levica jim očitajo, da so izbrali čustveno nabite teme, s katerimi želijo mobilizirati svoje volivce in preusmeriti pozornost od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi, ki bo potekal istega dne.
Kdo bi moral delati za socialno pomoč?
Volivce bi vprašali, ali naj se denarna socialna pomoč delovno sposobnim ljudem brez objektivnih ovir za delo pogoji z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela.
Referendumsko vprašanje bi se glasilo:
»Ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe brez objektivnih ovir za delo pogojuje z aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?«
Predlagatelji želijo predvsem dolgotrajno brezposelne znova vključiti v delovno in družbeno okolje. Po njihovih podatkih je bilo konec lanskega leta med 18.480 brezposelnimi prejemniki pomoči približno 11.100 dolgotrajno brezposelnih. Njihova brezposelnost je v povprečju trajala skoraj tri leta.
Delo bi lahko opravljali v občinah, javnih zavodih in humanitarnih organizacijah. Predlagatelji pričakujejo, da bi tako ohranili delovne navade, pridobili nova znanja in skupnosti vrnili del pomoči, ki jo prejemajo. Ukrep bi lahko povečal tudi zaupanje javnosti v socialni sistem.
Sedanja ureditev že pozna obveznosti
Januarja je denarno socialno pomoč prejemalo 69.397 ljudi, vendar referendum ne zadeva vseh. Med upravičenci so tudi otroci, zaposleni z zelo nizkimi prihodki in ljudje, ki zaradi zdravstvenih ali drugih okoliščin ne morejo delati. Registrirano brezposelnih je bilo približno 18.400 oziroma dobra četrtina vseh upravičencev.
Osnovni znesek minimalnega dohodka za samsko osebo brez drugih prihodkov znaša 507,43 evra. Pomoč zagotavlja sredstva za osnovno preživetje, njena višina pa je odvisna od prihodkov, premoženja in sestave gospodinjstva.
Opozicija poudarja, da veljavni sistem že omogoča zavrnitev pomoči osebi, ki brez utemeljenega razloga odklanja dejavnosti, ki bi jo lahko pripeljale do zaposlitve. Svoboda predlagateljem očita, da niso pripravili analize sedanje ureditve. V Levici opozarjajo, da javnih del ni dovolj niti za ljudi, ki bi se vanje želeli vključiti prostovoljno.
Zakonodajno-pravna služba državnega zbora opozarja, da bi popoln odvzem pomoči lahko posegel v ustavno pravico do socialne varnosti. Posledice bi lahko občutili tudi otroci in drugi člani gospodinjstva, čeprav sami niso zavrnili dela. Slabo urejen sistem pa bi lahko prejemnike spremenil v brezplačno delovno silo, s katero bi občine in javni zavodi nadomeščali redno zaposlene.
Kdo bi plačal RTV brez prispevka?
Volivci bi odločali, ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka.
Drugo vprašanje se glasi:
»Ali naj se ukine obvezno plačevanje RTV-prispevka?«
Gospodinjstvo z radijskimi in televizijskimi sprejemniki plačuje 14,02 evra na mesec oziroma 168,24 evra na leto. Plačila so med drugim oproščeni prejemniki socialne pomoči in varstvenega dodatka, nekateri invalidi ter ljudje s trajno izgubo sluha.
Predlagatelji opozarjajo, da so se medijske navade spremenile. Ljudje vsebine spremljajo prek spletnih portalov, pretočnih platform in družbenih omrežij, zato želijo preveriti, ali je enotni obvezni prispevek še primeren. Spremembo vidijo tudi kot priložnost za racionalizacijo RTV Slovenija ter razpravo o kakovosti in obsegu njenih programov.
Položnica bi izginila, strošek ne
Referendumsko vprašanje ne pove, kako bi RTV Slovenija financirali po ukinitvi prispevka. Zavod letos načrtuje 162,86 milijona evrov prihodkov, od tega 109,2 milijona iz prispevka. Brez nadomestnega vira bi izgubil približno dve tretjini denarja.
Država bi lahko financiranje prenesla v proračun, uvedla drugo dajatev, dovolila več oglaševanja ali zmanjšala obseg javne službe. Položnice v nabiralniku ne bi bilo več, račun pa bi v primeru proračunskega financiranja še vedno plačali davkoplačevalci.
Opozicija opozarja na nevarnost politične odvisnosti. Če bi parlament o denarju odločal vsako leto, bi lahko vladajoča večina zavod finančno nagrajevala ali kaznovala. Ogrožene bi bile predvsem vsebine, ki se na trgu težko financirajo, med njimi kulturni in izobraževalni programi, oddaje za otroke in manjšine, radijski program Ars, orkestri ter arhivi.
Ukinitev prispevka zato ni isto kot ukinitev stroška. Ključno vprašanje ni samo, ali bi RTV financirali, temveč kdo bi plačal in kako bi zavod zaščitili pred političnim vplivom.
Kdo bi izgubil pravico voliti župana?
Tretji referendum zadeva državljane držav zunaj Evropske unije s stalnim prebivališčem v Sloveniji. Volivci bi odločali, ali naj na lokalnih volitvah glasujejo samo slovenski državljani in državljani drugih članic EU.
Tretje vprašanje se glasi:
»Ali naj imajo pravico voliti na lokalnih volitvah državljani Republike Slovenije in drugih držav članic Evropske unije, ne pa tudi državljani tretjih držav?«
Po sedanji ureditvi lahko polnoletni državljan tretje države s stalnim prebivališčem voli župana in občinski svet v občini, kjer živi. Ne more pa sodelovati na parlamentarnih, predsedniških volitvah ali državnih referendumih.
Sprememba bi zadevala 103.863 potencialnih volivcev. Med njimi je bilo v začetku julija približno 58.350 državljanov Bosne in Hercegovine ter 14.376 državljanov Kosova. Skoraj 22.000 jih živi v Ljubljani, sledijo Maribor, Celje, Koper, Kranj in Velenje.
Dejanska udeležba je precej nižja. Leta 2022 jih je v vsej državi glasovalo 7.354, od tega 1.506 v Ljubljani. Njihov vpliv je zato odvisen predvsem od občine in tesnosti posameznega volilnega izida.
O njih bi odločali drugi
Predlagatelji menijo, da mora biti volilna pravica vezana na državljanstvo. Opozarjajo na rast priseljevanja, fiktivne prijave prebivališča in možnost političnega taktiziranja z glasovi posameznih skupin. Tujci bi lokalno volilno pravico pridobili s slovenskim državljanstvom.
Opozicija poudarja, da gre za ljudi, ki v Sloveniji živijo najmanj več let, tukaj delajo, plačujejo davke, uporabljajo občinske storitve in vzgajajo otroke. Občinske odločitve o vrtcih, šolah, cestah, stanovanjih in javnem prevozu neposredno vplivajo tudi nanje.
Posebnost referenduma je, da prizadeti prebivalci na njem ne bi mogli glasovati. Na državnih referendumih lahko sodelujejo samo slovenski državljani. O pravici več kot 100.000 ljudi bi tako odločali drugi.
O že sprejeti spremembi bi odločali še enkrat
Parlament je zakon, ki državljanom tretjih držav odvzema lokalno volilno pravico, že sprejel. Njegova uveljavitev je zadržana zaradi pobude za zakonodajni referendum, za katerega bodo pobudniki med 1. septembrom in 5. oktobrom zbirali 40.000 podpisov.
Zakonodajno-pravna služba zato meni, da je posvetovalni referendum nedopusten. Takšno glasovanje je mogoče izvesti pred dokončno odločitvijo parlamenta, ne po njej. O že sprejetem zakonu je predviden zavezujoč zakonodajni referendum.
Opozicija in del civilne družbe napovedujeta ustavno presojo. Varuh človekovih pravic opozarja tudi na spreminjanje temeljnih volilnih pravil tik pred lokalnimi volitvami in brez širše strokovne razprave.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
