Arhiv DL

##IMAGE-3589432##

Po poročanju STA bodo poslanci v četrtek odločali o vpisu pravice do pitne vode v ustavo. Prva pobuda za vpis sega v leto 2013, zdaj pa so poslanci tik pred odločitvijo. Slovenija bo tako poleg Slovaške, kot navaja STA, druga država EU, ki bo zaščitila vire pitne vode na najvišji ravni.

Kot poroča STA, je prvo pobudo za vpis je že maja 2013 podal na seji parlamentarnega odbora za kmetijstvo takratni poslanec Pozitivne Slovenije Brane Golubović, ki je bil prvopodpisani tudi pod konkretnim predlogom za spremembo 70. člena ustave, ki ga je marca 2014 vložila skupina poslancev nekdanje vladne koalicije (PS, SD, DL in DeSUS).Odločanje o pobudi so prekinile predčasne volitve, a je podoben predlog aprila lani v državni zbor oddala skupina poslancev iz poslanskih skupin ZaAB, DeSUS, SD in ZL, ustavna komisija pa je nato ustanovila strokovno skupino, ki se je opredelila do predloga za zapis pravice do čiste vode v ustavo.

Za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo se je zavzela tudi Civilna iniciativa za Slovenijo in za svobodo. V začetku letošnjega leta je zbrala preko 55.000 elektronskih podpisov, okrog 3500 državljanov pa je peticijo podpisalo pisno. Maja je zeleno luč vpisu v ustavo dal tudi državni svet, ustavna komisija pa je v istem mesecu DZ predlagala začetek postopka o spremembah ustave, s katerimi bi vanjo zapisali in opredelili pravico do pitne vode. DZ je temu predlogu brez glasu proti sledil julija. Ustavna komisija je na podlagi stališča DZ izoblikovala besedilo predloga dopolnitve ustave.

Kot poroča STA, imajo poslanci tako sedaj na mizi predlog ustavnega zakona, s katerim bi v 70.a člen ustave zapisali, da ima vsakdo pravico do pitne vode, da so vodni viri javno dobro v upravljanju države ter da vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago.

Po daljši razpravi na seji ustavne komisije so poslanci predlagali tudi zapis, ki določa, da oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno. S tem so popravili prvotno besedilo, po katerem bi oskrbo z vodo zagotavljala država prek neprofitne javne službe, kar pa je naletelo na nasprotovanje gospodarstva in občin.

Ustavni zakon mora DZ sprejeti z dvotretjinsko večino, torej z najmanj 60 glasovi. Če bo sprejet, ga mora DZ v osmih dneh tudi razglasiti, kar bodo poslanci predvidoma storili, kot še navaja STA, na izredni seji 25. novembra. Po spremembi ustave pa bo treba ustrezno uskladiti tudi preostalo zakonodajo.