Sinočnja novomeška predstavitev slovenske izdaje svetovne uspešnice britanskega zgodovinarja Iana Kershawa Hitler je v knjigarno Mladinske knjige na Glavnem trgu privabila precej več poslušalcev, kot se jih sicer zbere ob takih priložnostih. Knjigo sta predstavila urednik Tine Logar in zgodovinar dr. Jože Pirjevec, avtor v bistvu precej podobne knjige o jugoslovanskem komunističnem voditelju Tito in tovariši, ki je pred poldrugim letom prav tako izšla pri Cankarjevi založbi.

Ne le da sta se Kershaw in Pirjevec dveh zgodovinskih osebnosti lotila na precej podoben način, med Hitlerjem in Titom je tudi kar nekaj podobnosti. Pirjevec je potegnil paralelo in izpostavil nekaj skupnih lastnosti - oba nista imela izobrazbe, oba sta ogromno brala in oba sta imela izjemno karizmo, s katero sta prepričala in privlačila množice.

Pirjevec, ki mu je Kershaw namenil izjemno čast, da je napisal uvod k slovenski izdaji, česar nima nobena izdaja v drugih jezikih, se je osredotočil na okoliščine, ki so Hitlerju omogočile, da je prišel na oblast, uveljavil svojo idejo, hipnotiziral nemški narod in ga pahnil v zločin, ki v svetovni zgodovini nima primere. Če izvzamemo pomemben dogodek, ki bi temeljito spremenil tok zgodovine, ko je mladega Hitlerja, ki je želel postati umetnik, na sprejemnem izpitu na dunajski univerzi na akademiji za likovne umetnosti zaradi pomanjkanja nadarjenosti vrgel slovenski arhitekt Maks Fabiani, je Pirjevec ob predstavitvi Kershawove biografije Hitlerja izpostavil več pomembnih okoliščin, ki so pripomogle k vzponu Hitlerja na oblast in uveljavitev njegovih idej -  Nemci so se po prvi svetovni vojni počutili ponižane, Nemčija je bila že v dvajsetih letih v hudi krizi in je imela strašno inflacijo. Hitler je Nemcem ponudil tezo, da je bil nemški narod žrtev in da mora vstati iz pepela. Med klošarjenjem na Dunaju se je nalezel ideologije, ki jo je uveljavljal pozneje, in sovraštva do Judov in Slovanov.

Prvi na Hitlerjevem spisku uničenja so bili seveda Judi in Cigani, ki jih je nameraval fizično odstraniti, sprva preseliti na Madagaskar, pozneje pa za Ural ali pa likvidirati, takoj za njimi pa so bili na vrsti Slovani. Svoj načrt je začel izvajati prav pri Slovencih, opozarja Pirjevec, pozneje pa bi ga prenesel na ostale slovanske narode. Njegov načrt je predvideval popolno uničenje inteligence, ostale pa spremeniti v suženjsko rajo za delo v tovarnah in na poljih, otroke odvzeti in jih dati v vzgojo nemškim parom. "Mi smo bili tarča Hitlerjevega sovraštva, ki je izviralo iz časa njegovega bivanja na Dunaju," je opozoril Pirjevec in skušal tudi pojasniti vzroke, zakaj so nekateri Slovenci kljub temu v Nemcih videli rešitev: "Ne smemo pozabiti, da je bil nemški sistem nacionalsocialističen in je predvideval tudi močno stopnjo sociale, zato je bil všeč tudi delu delavstva, slovenska cerkev pa je v svoji zaslepljenosti spregledala, da je Hitler želel cerkev ukiniti."

Žal se Kershaw dogodkov na Balkanu in Tita v Hitlerjevi biografiji praktično popolnoma izogne, čeprav v zgodbi o drugi svetovni vojni niso bili nepomembni, še posebej pomembno pa je bilo dejstvo, da so bili partizani na avstrijskem Koroškem oziroma koroški Slovenci edini narod v okviru tretjega rajha, ki se je oboroženo uprl Hitlerju, kar je Avstriji omogočilo, da je po vojni spet postala samostojna, v uvodu na pozabljena dejstva opozarja Pirjevec, ki to, da se je Kershaw v biografiji izognil Balkanu, opravičuje z dejstvom, da je Hitlerjevo zgodbo preučeval predvsem v britanskih, nemških in sovjetskih oziroma ruskih arhivih, ne pa drugje, saj na primer ne razume nobenega od jezikov balkanskih narodov.

"Hitler je izhajal iz trme, iz trme neizobraženega človeka, ki misli, da je mesija," je še dodal Pirjevec in zaključil, da je Kershawova knjiga, ki velja za najpopolnejšo Hitlerjevo biografijo, opozorilo, naj pazimo, ker se kaj takega lahko ponovi.