Vesela novica je pricurljala te dni iz Holywooda: predsednica Zdravniške zbornice Slovenije je nominirana za prestižnega oskarja za najboljšo žensko vlogo v tujejezični konkurenci. Po poročilih, ki prihajajo k nam čez veliko lužo, je gospa dobesedno navdušila Ameriško akademijo znanosti in umetnosti gibljivih slik z neverjetnim sprenevedanjem pred televizijskimi kamerami v pogovorih o nesrečni smrti mladega Mariborčana, ki naj bi ji botrovala zdravniška malomarnost. V obrazložitvi med drugim piše tudi tole:

Gospa prav blesti z brezčutnostjo pred obupanimi starši, ki želijo le odgovor na vprašanje: zakaj njun sin ni bil deležen hitre medicinske pomoči, ampak je več ur po zaskrbljujočih laboratorijskih izvidih ležal v mariborski bolnišnici, dokler ga niso premestili v ljubljanski Klinični center, kjer je umrl. To je bilo pred devetimi meseci, a gospa odgovora še nima, ker na Zdravniški zbornici Slovenije čakajo še na drugo strokovno mnenje, ki naj bi prispelo iz tujine. S svojimi briljantnimi igralskimi sposobnostmi gospa vesla slovensko laično javnost, češ da gre za zapleten primer, ki da mu ga ni para ne na Zemlji ne v vesolju. Njene igralske kreacije presegajo do sedaj vse videne, dosedanje nosilke in nosilci oskarjev pa so v primerjavi z gospo z Zdravniške zbornice Slovenije pravi igralski začetniki, amaterji celo.

Konec navedka.

Pa bo prav zanimivo počakati in videti, kako se bo zgodba končala. Po vsej verjetnosti bodo krivi starši, saj so bogovi, za katere se imajo nekateri dohtarji, nezmotljivi. Ste že, lepo vas prosim, kdaj slišali, da bi se bog opravičil za katero od svojih dejanj? Ne. Bogovi so nezmotljivi. No, ja, če pa se že zmotijo, pokrije njihove zmote zemlja.

V zadnjih desetih, petnajstih letih ste prav gotovo tudi že opazili, da v kočljivih sodniško - zdravniških primerih iščejo naše ustanove in zavodi pomoč v tujini. Če slovenski strokovnjaki ne morejo z gotovostjo zatrditi, da so bili copati, ki so jih našli pri petkratnem morilcu doma, res prav tisti copati, ki jih je nosil morilec, ko je moril, in odtise katerih so našli na mestu zločina, poiščemo pomoč v tujini. Kadar domača stroka ne more ali pa noče reči, če bi kdo še živel, ako bi mu pravočasno pomagali, pokličemo tuje strokovnjake. In potem čakamo. Da se juha shladi. Da ugasnejo televizijske kamere. Da vse, kolikor se da, potihne. Drugače povedano: ustvariti je treba pogoje za ribarjenje v kalnem. Za to smo več kot dobri in usposobljeni.

Samo vprašanje.

Bodo slovenski zdravniki v bodoče za vsako predpisano tabletko vprašali svoje kolege v tujini ali se bodo za to odločili samo takrat, ko bodo koga spravili na oni svet?

Toda bodimo resni.

Slovenija ima vrhunske zdravnike. Svetovno primerljivo zdravstveno varstvo. Večina Slovencev ima zagotovljen dostop do vseh zdravstvenih uslug.  Tako je prav.

In kdor dela, tudi greši.

In kdor napako prizna, se mu pol oprosti.

Tako dobri stari slovenski pregovor.

In pregovori so filozofija preprostih ljudi.

Zato nam ni prav nič potreben oskar za izmikanje od odgovornosti.