Na okrogli mizi, ki je potekala v torek, 20. 3. 2012, v novomeškem Hostlu Situla, smo s strokovno podkovanimi gostjami; dr. Barbaro Rajgelj in dr. Vesno Leskošek ter s poslanko in podpredsednico Državnega zbora - Renato Brunskole, iskali odgovore na različna vprašanja, povezana z aktualnim Družinskim zakonikom. Zanimalo nas je: kaj je v Družinskem zakoniku boljšega, kot v 36 let starem Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na kakšen način postavlja nova družinska zakonodaja v središče skrb za otroka, kaj zakonik resnično prinaša istospolnim parom in družinam, zakaj lahko zakonik razumemo kot mejnik v razvoju sodobne, demokratične in pluralne družbe in kako bodo novi ukrepi delovali v praksi.

Renata Brunskole, podpredsednica Državnega zbora in poslanka je poudarila, da zakonik postavlja v ospredje temelj družine ter otroka in njegove pravice.

Na vprašanja povezana z ukrepi za zaščito otrok je dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani je izpostavila, da imajo vsi otroci pravico do dostojnega življenja - ne glede v kakšni družini živijo. Prav tako je poudarila, da zakonik prinaša pravice in dolžnosti tako za starše kot za otroke. Dolžnosti staršev so, da skrbijo za otroke, ko starši ostarijo, pa imajo otroci dolžnost poskrbeti za svoje starše. Tako široka definicija družine poskrbi, da iz skrbi nihče ne izpade. Ne glede ali so starši 2 mami, 2 očeta, dedki, babice, tete ipd. so dolžni poskrbeti za otroka in tudi obratno, da takrat ko otrok odraste, poskrbi za starše.

Gospa Renata Brunskole, podpredsednica Državnega zbora in poslanka je poudarila, da je sprejetje zakonika ves čas podpirala, saj je bila stara zakonodaja sprejeta leta 76 in se je družba od takrat že zelo spremenila. Takrat so bile enostarševske družine redke in zato s strani družbe dojemane kot nenavadne. Danes je to povsem običajno, kakor tudi neporočeni starši z otroki. Zakonodaja mora slediti spremembam in kot materi otrok, se ji zdi najbolj pomembna prav zaščita otrok. Izpostavila je tudi finančni vidik in težko situacijo staršev, ki jo zakonik ureja v razmerju vezanem na upravljanje s premoženjem. Kot bančnica se je namreč dolga leta srečevala s težavami staršev, ki po stari zakonodaji niso mogli upravljati s premoženjem otrok. Kot primer je navedla dedovanje stare rojstne hiše vnukov po dedkih in babicah. Starši namreč niso mogli prodati hiše in otroku kupiti stanovanja, kajti do 18. leta starosti otroka, starši niso mogli upravljati s premoženjem brez predhodnega soglasja centrov za socialno delo, kar je predstavljajo dodaten element v času in učinkovitosti pri pridobivanju soglasij. Enak primer je veljal tudi za prodajo otrokovih vrednostnih papirjev, ko so imeli še višjo vrednost ali pa za odprodajo otrokovega premoženja za namene njegovega šolanja, če je bila takšna družinska situacija. Ta zakon to ureja - upravljanje s premoženjem v dobrobit otroka. Poudarila je tudi to, da s tem zakonom družina in otrok samo dobita in da je pri tem pomembno, da se postavimo v vloge manjšine, saj je potrebno poskrbeti tudi za te otroke, ne glede na družinsko situacijo, ki je lahko posledica različnih življenjskih situacij, bolezni, smrti ipd. Navedla je primer, ko je otrok živel z materjo in sorodnicami, nato je mati otroka zbolela in umrla. Sestra umrle matere, torej otrokova teta, ki jo je otrok najbolj poznal in zaupal ni imela nobene pravice v danem trenutku, da bi na primer vzela bolniško za tega otroka ipd. Ta razmerja zakon ureja in deluje v dobrobit otrok.

Izrazila je tudi obžalovanje, da je bilo s spletne strani ministrstva umaknjena zloženka, ki je na pregleden, jasen in preprost način predstavila pridobitve zakona, ta pa bi ljudem lahko olajšala odločitev pri interpretaciji tako obsežnega in zahtevnega zakonika.

Dr. Vesna Leskošek s Fakultete za socialno delo v Ljubljani je poudarila pozitivni aspekt selitve določenih pristojnosti s centrov za socialno delo na družinska sodišča. Dejala je, da so imeli centri za socialno delo včasih celo trojno vlogo, ko je na primer ena oseba vodila postopek in nato o njem razsojala. Primer so najprej obravnavali, se nato odločili in na koncu še izpeljali postopek. Kot primer je navedla postopek odvzema otrok. V obravnavi so imeli neko družino v kateri so se dogajale hude reči. V začetni fazi so s to družino delali, nato so se morali odločiti ali bodo odvzeli otroka ali ne, potem pa so morali odvzem otroka še izpeljati. Ta večplastna vloga je bistveno vplivala na kvaliteto strokovnega dela, saj je strokovno mogoče delovati le takrat, ko ti ljudje zaupajo, v teh postopkih pa je potrebno vedno varovati tudi koristi otroka, ki so bile ogrožene. O tej težavi je tudi v različnih člankih stroka opozarjala že od začetka devetdesetih let in ta zakon je prinesel družinska sodišča, ki bodo imela usposobljene sodnike. Pozitivna pridobitev so tudi hitrejši postopki, ki se morajo končati v razumnem roku, v šestih mesecih. Navedla je primer postopka ogrožanja, nasilja v družini, nasilja nad otroki, tudi v primerih spolnih zlorab otrok, ko je bil postopek dolg dve ali tri leta. Otroka so zlorabili, ko je bil star 7 let, na sodišče pa je prišel, ko je bil star 10 ali več let. To je predstavljal izredno velik pritisk na otroka. Glede zagovarjanja tradicionalne družine je poudarila, da je temeljni nesporazum v prepričanju nekaterih ljudi, da imamo moški in ženske bistveno različne vloge in družbene odgovornosti. Iz tukaj izhaja tudi demonizacija samskih mater, ki jim potem povedo, da ne morejo vzgajati otroka, ker nimajo moškega poleg, po drugi strani pa so demonizirane tudi družine v katerih je samo oče. Moškim se po drugi strani pravi, da niso čustveni, da niso nežni in da ne znajo skrbeti za otroka. Tako so oškodovane družine v katerih so samo očetje ali samo matere. Poudarila je, da je nepomembno kdo doma kaj dela, saj smo vsi podrejeni zaposlitvi. Vsi namreč vemo, da delajo tako očetje kot matere od jutra do večera in če se ne znata dobro organizirati, npr. da gre tisti v vrtec, ki ima čas, da vzame bolniško tisti, ki jo lahko in da tisti, ki lahko skuha in opere je družina v velikih težavah. Tipične moške in ženske spolne vloge se dandanes zelo prelivajo in v nekem realnem življenju ne morejo več funkcionirati. Vztrajati na tem, da bi morala biti neka tradicionalna družina očeta in matere posebej zaščitena, ker imamo dve različni spolni vlogi, je nesmiselno in neekonomično.

dr. Barbara Rajgelj, docentka za civilno in gospodarsko pravo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani je glede prednosti, ki jih prinaša zakonik partnerskim razmerjem poudarila, da pridobivamo 4 različne skupnosti - 2 za heteroseksualne in 2 za istospolne skupnosti, ter enake pravice teh skupnosti razen v točki posvojitev. Pridobitve so pomembne za istospolne pare, saj so zdaj urejeni po Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, ki daje registriranim partnerjem samo 4 pravice in vse ostale zanemarja. Ostale pravice po pomembne na področju socialnih pravic (vdovska pokojnina, otroški dodatki ipd.), ki bo z novim zakonikom izenačeno. Po drugi strani pa imamo veliko luknjo pri življenjskih skupnostih para istega spola, ki niso registrirani. Navedla je primer iz Kopra, ko je starejši gospe umrla partnerka in nista bili registrirani. Gospa je morala na ustavno sodišče, ker nima možnosti dedovanja, ker ta skupnost pravno ne obstaja. V izogib podobnim primerom se v Družinskem zakoniku formira zunajpartnerska skupnost, ki bo imela enake pravice kot zunajzakonska skupnost za moškega in žensko. Zakonik prinaša tudi enostavnejše sklenitve zakonske zveze, lahko tudi brez prič, olajšane razveze – če bodo pari brez otrok lahko tudi sporazumno samo pri notarju (zdaj je možno samo na sodišču), svetovanja na centrih za socialno delo pred, med in po razvezi (to je bilo zdaj možno šele po vložitvi tožbe, kar je bilo nesmiselno, saj so takrat pari že vedeli, da ne bodo več skupaj, nekdo pa jim je svetoval kako naj bodo še naprej skupaj) ter tudi brezplačno družinsko mediacijo v sporih pri otrocih

Dr. Barbara Rajgelj je še poudarila, da se o zakoniku širi veliko laži, ko se že postavlja vprašanje legitimnosti odločanja na referendumu. Pred dnevi je zasledila, da bo nekdo vložil kazensko ovadbo zoper storilce, ker je zaveden (zavajanje in prelisičenje na volitvah je kaznivo dejanje) in dejansko ne ve kaj je res in kaj ne. Problem je, ker se v zadnjem času ne pogovarjajo več v vsebini zakonika, ker je nasprotnikom zmanjkalo argumentov. Zadeve, ki nimajo nič skupnega z Družinskim zakonikom, so nakupovanje otrok in nadomestno materinstvo. Asistenca pri nadomestnem materinstvu je kaznivo dejanje kar zdravnikom nalaga Zakon o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo. Tudi vse evropske države, ki imajo izenačene istospolne in heteroseksualne skupnosti prepovedujejo nadomestno materinstvo. Kjer v tujini pa dovolijo nadomestno materinstvo, se le tega večinoma poslužujejo heteroseksualni pari. Glede očitkov o družinski tajni policiji pa je povedala, da bi v primeru, ko bi bil otrok hudo ogrožen, brez soglasja staršev strokovnjaki s centra za socialno delo govorili z otrokom. Pri tem gre le za tiste primere, ko so otroci najbolj zastrašeni in lahko le v zaupnem pogovoru nekomu nekaj povejo. Pri tem gre v glavnem za spolne zlorabe. Izpostavila je tudi zadeve povezane s cepljenji in hranjenjem otrok na vegetarijanski ali veganski način (prisilna cepljenja in hranjenja). Gre za določbo, ko je otrok hudo zdravstveno ogrožen ali če je ogroženo njegovo življenje, ko se sodišče brez soglasja staršev lahko odloči, da se otrok zdravi. S tem povezani primeri iz tujine so, ko nekdo iz verskih prepričanj ne dovoli transfuzije krvi otroku, ki je v življenjski nevarnosti. Tudi v Sloveniji smo imeli primere otroka, ko je imel pri desetih mesecih težo novorojenčka in je bil absolutno podhranjen. Pri tem ni pomembno ali je bil mesojeden ali vegetarijanec ali vegan, pri tem je pomembno, da ima vsak otrok pravico, da preživi. Problem te države je tudi temeljno nezaupanje ljudi. Če ljudje začutijo, da bi lahko kdo posegel v njih za vsak slučaj vse zavrnejo. Vsi, ki delujemo v javnem prostoru, nismo naredili dovolj, da bi ljudje zaupali v državo. Očitek, da zakonik jemlje 208.000 družinam status družine je izpeljano iz statističnega urada, kjer gre za drugačno metodologijo in nimajo veze s pravicami in zakonikom. Dr. Rajgelj poudarja, da so te absurdne trditve del strategije, ko se v zadnjem tednu plasirajo neresnice, ki močno odmevajo med ljudmi, hkrati pa ni dovolj časa, da se na njih odgovori in se jih pojasni.

Dr. Vesna Leskošek je poudarila, da je pomembno, da smo v novem zakoniku postavili novo etiko in načelo, da se otroke ne pretepa in da nobeno fizično nasilje ni upravičeno. Je pa tudi res, da zato niso predvidene nobene sankcije za tiste, ki tega ne bodo spoštovali. Izpostavila je, da se veliko več doseže s pogovorom kot pa z nasiljem

Gostje so v dvourni debati, in po številnih mnenjih in vprašanjih publike poudarile, da zakonik postavlja v ospredje družino, starševanje, ter otroka in njegove pravice ter tudi starše in njihove pravice. Zakonik nikomur ničesar ne jemlje, hkrati pa z njim pridobijo tudi tiste družine, ki so zdaj v manjšini in imajo zaradi sistemske neurejenosti težave.