Arhiv DL

##IMAGE-3348243##

Danes obeležujemo svetovni dan svobode medijev, ki letos poteka pod geslom Svoboda medijev za boljšo prihodnost. Organizacija Reporterji brez meja je objavila seznam 100 junakov, ki pomagajo promovirati svobodo, med njimi je tudi Slovenec Blaž Zgaga. V novinarskih združenjih pri nas opozarjajo na slabe delovne razmere novinarjev in pritiske nanje.

Tretji maj so za svetovni dan svobode medijev razglasili leta 1993, po tem ko so na Unescovi konferenci leta 1991 z resolucijo potrdili, da je svoboden, neodvisen in pluralističen tisk nujen del vsake demokratične družbe. S praznikom se spominjamo Windhoekove deklaracije za promocijo neodvisnega in pluralističnega tiska v Afriki iz leta 1991, ki je bila sprejeta prav 3. maja.

V središču pozornosti letošnjega svetovnega dneva so tri med seboj povezane teme, to so pomembnost medijev v razvoju, varnost novinarjev in vladavina prava ter trajnost in integriteta novinarstva. V ponedeljek in torek po prazniku v Parizu pripravljajo Unescovo mednarodno konferenco, na kateri bodo obravnavali tudi navedene teme.

Povečevanje samocenzure pri novinarjih

V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) ob svetovnem dnevu svobode medijev ugotavljajo, da je medijska svoboda pri nas v zadnjih 20 letih nazadovala, pritiski pa v zadnjih letih postajajo močnejši tudi zaradi gospodarske krize. "Veliko je primerov, ko medijska hiša zaradi poslovnih razlogov odpusti novinarja, ki je moteč zaradi svojega svetovnega nazora," v izjavi ob svetovnem dnevu pojasnjuje predsednik združenja Tino Mamić. Po njegovih besedah se samocenzura tako še povečuje, zato potrebe po cenzuri niti več ni velike.

Kot navaja Mamić, v oči bode "primer cenzure na televiziji, ki se je zgodila takoj po sestanku predsednice vlade s predstavnikom lastnika televizije". "Napovedani in oglaševani dokumentarni film o opozicijskemu voditelju je moral v bunker, tako kot se je to dogajalo pred padcem berlinskega zidu," je pojasnil.

Slovenska zakonodaja je po njegovem mnenju ena najstrožjih na svetu, ko gre za osebne podatke javnih osebnosti. "A, žal, so nekatere javne osebnosti bolj zaščitene kot druge. Zakonodaja, ki si jo nekateri v izvršni oblasti razlagajo po svoje, je velikokrat ovira za marsikaterega raziskovalnega novinarja," ugotavlja Mamić.

Novinarji delajo v vedno slabših razmerah

V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) sicer ugotavljajo, da imamo pri nas veliko odgovornih in verodostojnih novinarjev, ki ustvarjajo kakovostne medijske vsebine in uspešno nadzorujejo centre moči. Se pa sprašujejo, "kako dolgo bodo uredništva še lahko ohranjala visoke standarde, saj novinarji delajo v vedno slabših delovnih razmerah".

Od leta 2008 se je število redno zaposlenih novinarjev zmanjšalo za 200, število samozaposlenih novinarjev pa povečalo za 100. Tretjina novinarjev ni redno zaposlena in dela v negotovih, slabo plačanih razmerah, navajajo na DNS. Po njihovih navedbah so novinarji izpostavljeni tveganjem prekinitve pogodbe brez pojasnil in odpovednih rokov ter vse hujšim delovnim obremenitvam za vse nižje plačilo. Večina samozaposlenih novinarjev dela enako delo kot njihovi zaposleni kolegi in bi se lahko pridružila več kot 30 kolegom, ki so v zadnjih letih iztožili redno zaposlitev, pojasnjujejo. Kot poudarjajo, sta socialna in pravna varnost tudi eni od temeljnih varovalk pred vse hujšimi in vse bolj raznovrstnimi pritiski na delo medijev in novinarjev.

Ob svetovnem dnevu DNS poziva izdajatelje medijev, da prevzamejo odgovornost za novinarje in s tem za ohranjanje kakovosti medijskih vsebin. "V času padanja naklad, prihodkov iz oglaševanja, krize poslovnih modelov, splošne ekonomske krize, sprememb bralnih navad javnosti ... je investicija v kakovosten medijski produkt, kar pomeni investicijo v novinarje, edina smiselna naložba za izhod iz krize," so prepričani.

Tega se mora po njihovem prepričanju zavedati tudi "politika, ki je kriva za številne anomalije slovenskega medijskega prostora, saj je v preteklosti za uveljavitev političnega vpliva trgovala z mediji in povzročila trenutno krizo netransparentnega in nestrateškega lastništva".

Za ščitenje medijske pluralnosti podpisi državljanov EU

V DNS opozarjajo tudi na skoraj 20 let star medijski zakon. Ministrstvo za kulturo pa kljub ugotavljanju, da so nekatere zakonske določbe zastarele, ne ukrepa. "Javni interes na področju medijev, ki so si ga privatizirala medijska podjetja, mora postati ključno vodilo pri oblikovanju nove nacionalne in evropske medijske politike," so odločni. Sodobna medijska zakonodaja mora po njihovem mnenju v prvi vrsti zaščititi neodvisnost novinarstva in temeljne pravice javnosti.

Društvo novinarjev se je s slovensko nacionalno kampanjo tudi pridružilo Evropski iniciativi za medijski pluralizem. Njen cilj je do 18. avgusta zbrati milijon podpisov državljanov članic EU, s katerimi bodo od Evropske komisije zahtevali direktivo, ki bo ščitila medijsko pluralnost in poenotila zakonodaje posameznih držav.

Pobudo, ki so jo v Sloveniji začeli promovirati pred okoli tednom dni, je pri nas podpisalo okoli 300 državljanov. Podpise zbirajo v več članicah EU, skupno so po podatkih s spletne strani iniciative doslej zbrali nekaj več kot 25.000 podpisov.