Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

V petek je trebanjska DSD in tako imenovana 4. skupina združene levice sklicala v prostorih 'bodoče knjižnice' (prostor pad galerijo Likovnih samorastnikov) posvet na temo Proračun in možnosti razvojnih programov občine. Posveta, ki ga je vodil Gregor Kaplan, občinski svetnik iz vrst DSD, so se udeležili štirje občinski svetniki, od tega celo eden iz Mirne.

Uvodoma je svoj pogled na oblikovanje in vsebino občinskega proračuna razgrnila gostja Jadranka Vesel, soustanoviteljica Razvojnega inštituta za socialno ekonomijo, strokovnjakinja za socialno podjetništvo, ki področje proračunov spremlja že dolgo. S pogledi, stališči in primerjavami je nekatere zelo presenetila, kar je izzvenelo tudi v kasnejši razpravi.

Med drugim je analitično zavrnila tezo nekaterih politikov, da je vodenje občine podobno vodenju podjetja. Tu, povzeto po njej, o razliki na kratko: cilj vodenja podjetja je dobiček, vodenje občine pa naj bi bilo usmerjeno v izboljšanje življenja prebivalcev. Kritična je bila tudi do drugih floskul, ki jih radi uporabljajo zlasti kandidati na volitvah. Denimo: »Pripeljal bom investitorje!« To se morda tudi zgodi, vendar pa s tem ni nikakršnega zagotovila, da bodo takšni investitorji »pripeljali« delovna mesta, kar je primarni interes občine. Postavlja se seveda tudi vprašanje od kje prihajajo investitorji. So morda iz 'davčnih oaz'?

V nadaljevanju je bila kritična do oblikovanja vsebine proračuna. Nikjer ni pojasnil v njem - kje in kako bodo uporabniki ravnali s prejetimi sredstvi. Tu, kot je povedala, ne vidi prav nikjer opredeljene odgovornosti, niti oblikovalcev proračuna, niti porabnikov, če ne bo pravih rezultatov. Trebanjski proračun je v tej smeri na 'zavidljivi' nejasnosti. Nikjer ni torej jasne opredelitve načina oblikovanja, še manj pa odgovornost za to, če ne bodo naloge uresničene. Ker je v proračunu toliko 'lukenj', se je zavzela za podaljšanje razprave, kajti, kot je dejala, »treba bi mu bilo temeljito pogledati v zobe!«

Preberite še ...

Turizem

Romarska pot, ki jo Hrvati ohranjajo že več kot 800 let

Tudi Marija Marinček, ki je razpravljala o ekološkem kmetovanju, o razsežnostih in možnostih, je povedala, da so trenutne možnosti slabe in nepodprte, za kar je več dejavnikov. Osnovni problem je, da EKO programov ne podpira občina. Na drugi strani je z ilustracijo odločne podpore dala za zgled brežiško občino. V Trebnjem te podpore ni, tudi zaradi nelogičnih meril, kjer ima prednost množičnost in ne kakovost. Tudi zato so celo domači strokovnjaki zapostavljeni.

Žarko Vukovič je razpravljal projektu za sanacijo Temenice. Kot je povedal, v tem času vidi največjo oviro za sanacijo reke v Ministrstvu za okolje in prostor, ki se ne odziva na realnosti in v premajhnem občinskem deležu za sanacijo vodotoka. O sodelovanju vseh, ki bi morali preprečevati onesnaževanje reke pa ni našel prijaznih besed. Tu se je navezal na razpravo Marinčkove, ki je govorila o uporabi gnojevke v kmetijstvu in (ne)uporabi aditivov ter drugih sredstev, ki bi izboljšali razmere v okolju. Cilj CITR, ki ga je predstavljal v razpravi, je, da bi kakovost reke izboljšali do te mere, da bi bila podobna tisti pred desetletji.

Danijel Ocepek je zgolj z nekaj primeri nakazal, kako je proračun občine izdelan neustrezno in pomanjkljivo. Med drugim je bil kritičen do razprodaje občinskih stanovanj, kar opredeljuje proračun, obenem pa le-ta nič ne 'pove' kaj bo z sedanjimi najemniki, niti za kaj bodo porabljena sredstva kupnin. Načrtovana uporaba evropskih sredstev v proračunu dosega komaj odstotek. Ob tem se je vprašal, zakaj je temu tako, ter hkrati tudi odgovoril: Ker je nadzorovanje porabe evropskih sredstev veliko bolj temeljito kot »domačih«, kjer je zaradi slabega načrtovanja mogoče prelivanje in navsezadnje skrivanje porabe. Nenačrtnost je ilustriral še z nekaj primeri. Denimo z nakupom in zamenjavo računalniške opreme, kar počne občina že nekaj let, vendar nikjer ne opredeljuje, kje in kako bo oprema uporabljena, niti kam bodo s staro. Niti pod razno pa ni nikjer zapisano, da bi še uporabno opremo na primer podarili socialno šibkim družinam. Kakor je na eni strani sila pomembno načrtovanje novih oddelkov vrtca, je neverjetno, da sredstev za nove pridobitve in kader v proračunu ni videti.

Razprava o občinskem proračunu in razvojnih programih bi lahko trajala še dolgo v noč, kar je tudi pritrditev predlogu Veselove, da bi morali javno razpravo podaljšati. Franci Žnidaršič je dejal, da je proračun odsev dejavnosti in sposobnosti župana, ter samokritično pristavil, da smo za razmere krivi sami, saj smo ga izbrali na volitvah. O Trimu in njegovi usodi in njegovem krahu pa je dejal, da je do njega prišlo, ker leta in leta ni nihče vedel, kako v njem usmerjajo tržno politiko, ter pristavil, da do tega zanesljivo ne bi prišlo, če bi sodelovali pri upravljanju tudi delavci.

Ko je Gregor Kaplan zaključeval razpravo, je malce hudomušno vprašal, zakaj so v proračunu za 100 % namenili povečanje sredstev za stike z javnostmi, ter celo »sodelovanje z javnostmi v tujini«?

Na številna vprašanja, mnenja, pripombe in opombe bomo, vsaj po izrečenih besedah na Javni razpravi, še kar čakali. Vsekakor pa je več kot dobro dejstvo, da so vsaj nekateri na tak način začeli in načeli razpravo o vsebini proračuna in razvojnih programih.

Galerija

Arhiv Lokalno.si