Matija Cvetič (Matt Cvetic), agent FBI
Rojen 4. marca 1909 v Pittsburghu, Pensilvanija, umrl 26. julija 1962 v Hollywoodu, Kalifornija ZDA

»Za FBI sem postal komunist«, Matija Cvetič

Iz belokranjske vasice Učakovci se konec 19. stoletja v Ameriko izseli Franc Cvetič. Ladijsko karto in prvo stanovanje v »Špicburgu v Meriki«  kot Pittsburgh v Pennsylvaniji, ZDA, imenujejo naši izseljenci, mu plača bratranec Matija Grabrijan. Zaposli se v livarni. Sčasoma uredi skromen dom na »Kranjskem griču« - na 57. ulici, in takrat se mu pridruži zaročenka Barbara iz Vinice. Po nekaj letih garanja v jeklarni postavita prizidek hiši in v njej odpreta restavracijo, ki jo obiskujejo slovenski izseljenci. Zelo aktivna sta pri zbiranju sredstev in gradbenih delih za slovensko cerkev, ki jo postavijo v bližini njihovega doma. Ta del četrti dobi ime »Belokranjski grič«. V zakonu se jima rodi 12 otrok, Matiček je osmi in tudi ko odraste, ostane precej manjši od bratov. Ko Cvetičema eden od otrok kmalu po porodu umre, posvojita siroto. Franc to gesto razloži: »V Ameriki je vse cenejše, če vzameš ducat …«.

Matt je obiskoval podeželsko srednjo šolo Sv. Vincenta in bival v internatu (sicer nekateri dvomijo, da bi opravil maturo) in tako pridobil najvišjo izobrazbo ne le v družini, pač pa med otroci priseljencev v četrti. Najprej je delal v različnih trgovinah, nato pa se je zaposlil v administraciji sodišča, potem je dobil mesto načelnika oddelka pri uradu za zaposlovanje. Spogledoval se je z dvema sestrama slovenskih priseljencev Cilko in Marijo Barsh (Barič?), na koncu izbral Maričko. Starejša Cilka mu tega ni oprostila in zaradi tega so se kregali in na koncu ga je tudi tožila, ker se je pričkanje nekoč sprevrglo v prerivanje, pri čemer si je Cilka poškodovala zapestje. Sodišče ga je sicer oprostilo, a pridobil je policijsko kartoteko … Tudi sicer je bil vročekrven in pretepi so bili pogosti.

Ko v Evropi izbruhne vojna, se ponudi za delo v obveščevalni službi, a ga ne povabijo k sodelovanju. Ko v vojno vstopijo tudi ZDA, se javi kot prostovoljec, a ga zaradi nizke rasti in splošne šibkosti zavrnejo. Bodisi zaradi njegovega prestopništva in gibanja v krogu sumljivih oseb ali pa ponudbe za sodelovanje v vohunski službi z njim stopijo v stik agenti FBI (Federal Biro of Investigation). Pristane na sodelovanje in se mora zaradi tega vključiti v CPUSA (Komunistična partija ZDA). Ko pridobi komunistično člansko izkaznico, mu FBI začne nakazovati honorar za njegovo delo. Očitno je delo opravljal uspešno, saj honorar z začetnih 15 dolarjev tedensko hitro naraste na več sto dolarjev. Ko njegovo druženje s to sumljivo druščino postane očitno, ga zapusti žena (z Marijo imata dvojčka), stik z njim prekinejo starši in sorojenci, celotna slovenska skupnost ga izloči, saj ne hodi več v cerkev, ne moli z družino, povsem očitno se druži s komunisti, zanje izvaja tudi najgrše naloge, živi razvratno pijansko in kockarsko življenje vedno obkrožen z dekleti sumljivega slovesa …

Eden najhujših trenutkov je bil ob smrti matere – ker ga je zaradi njegove komunistične dejavnosti zavrnila celotna skupnost, ni smel na pogreb, a ker se je tam vseeno pojavil, so ga bratje pretepli kar na pokopališču.

Kar devet let je vohunil in zbiral podatke, v februarju 1950 pa je bil poklican pred Kongresno komisijo za protiameriške dejavnosti (HUAC), ki jo je vodil senator Joseph McCarthy. Na pričanju, ki je trajalo več tednov, je ovadil približno 1.000 ljudi in ti so posledično bili obsojeni ali pa 'le' izgubljali službe, kariero, prijatelje. To je bil čas velike protikomunistične histerije, »lova na čarovnice«, glavna akterja sta bila senator McCarthy in direktor FBI Hoover, naš Matiček pa ključna priča.

Po povratku s pričanja v Washingtonu postane pravi narodni junak, spravi se z družino (oče sliši njegovo pričanje na radiu in v Washington pošlje hčerko Amalijo, da ga povabi nazaj na dom). Po razkritju ga skupnost sprejme nazaj, pred nedeljsko mašo ga v cerkev pospremi celotna četrt …

V kratkem postane vseameriška zvezda: vabljen je na plačana predavanja po univerzah, srednjih šolah in klubih po celotnih ZDA. O njem začne izhajati podlistek v časopisu Saturday Evening Post, po čigar predlogi nato posnamejo radijske igre, ki se predvajajo v nadaljevanjih. V Hollywoodu posnamejo celovečerni film »I was a communist for FBI«, - Franck  Lovejoy v glavni vlogi. Izide tudi istoimenska knjiga. V kratkem postane milijonar in s svojo donacijo omogoči tudi dokončanje gradnje slovenske cerkve »na Kranjskem griču«.

Kljub vsej popularnosti in bogastvu umre v Hollywoodu star 53 let, a sinova, oropana otroštva, ga nikoli v celoti ne sprejmeta.

Matt je vsekakor skrivnostna osebnost, o kateri si je težko biti povsem na jasnem. Če je bilo mogoče njegovo vohunsko delo državotvorno, pa je vsekakor bil problematična osebnost, ki je imela precej težav zaradi alkoholizma in nasilnega vedenja.

Mnenji dveh Slovencev:

Dr. Ivan Kobal, slovenski izseljenec: »… Matija Cvetič je Slovenec, zaveden ameriški državljan, ki se žrtvuje za blaginjo svoje domovine …«.

Marcel Štefančič jr., TV voditelj in filmski kritik: »Cvetič je tipičen Slovenec – pijanec, ki pretepa ženo in otroke ter ovaja sosede …«. (… se vam ne zdi, da je tudi to precej »slovenska« izjava, …?).