Odbor državnega zbora za okolje je v zvezi s problematiko zavrnjenih okoljskih projektov vladi, med katerimi sta tudi suhokranjski in novomeški vodovod, pristojnemu ministrstvu naložili, da pri 49 projektih skupaj z občinami preveri možnost in potrebo po fazni izvedbi projektov, torej da se prenesejo tudi v novo finančno perspektivo 2014-2020. Te možnosti morajo biti znane do sredine junija.

Nujno sejo, ki je v sredo potekala do poznih večernih ur, so zahtevali v SLS in NSI. Moti jih zlasti, ker v tem trenutku obstaja vsaj 11 okoljskih projektov, ki bi lahko začeli črpati sredstva EU, a se to zaradi po njihovem mnenju slabih odločitev vlade ne zgodi.

Poslanci so se na nujni seji spraševali, kaj narediti s projekti, ki so pripravljeni, pa nimajo odločbe o dodelitvi sredstev EU, saj je ves razpoložljiv denar za dodelitev že izkoriščen. Kot je pojasnil minister za kmetijstvo in okolje Dejan Židan, gre za 18 projektov, večinoma s področja pitne vode in čiščenja odpadnih voda, kjer je skupna vrednost sofinanciranja nekaj manj kot 300 milijonov evrov.

S sklepi so poslanci naložili vladi in pristojnemu ministrstvu, da pri vseh dosedanjih projektih, ki jih je 49, z občinami preveri, ali obstaja možnost in potreba po fazni izvedbi projektov. Vlada mora ob tem preveriti, ali je na drugih kohezijskih programih še kaj prostih sredstev, da bi jih prenesla na okoljsko področje.

Vlada mora v prvi polovici julija zainteresirane župane seznaniti s pogoji za kandidiranje za sredstva iz novega večletnega evropskega proračunskega obdobja 2014-2020.

"Ko se bomo pogovarjali z občinami o faznosti, bodo ti pogovori res samo v primerih, če bomo tudi za drugo fazo, ki bi jo prenesli v 2014-2020, lahko zagotovili denar," je poudaril Židan.

Glede 11 zavrnjenih projektov je vodja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Andreja Kert pred kratkim za STA pojasnila, da je vlada, ki je konec leta 2012 soglašala z dodatnimi pravicami porabe za približno 180 milijonov evrov za okoljske projekte, občine pozvala, naj pripravijo projekte, ki imajo vsa potrebna dovoljenja in jih je mogoče začeti takoj izvajati.

Pri tej zgodbi gre za 11 naložb iz nabora dodatnih okoljskih projektov, ki jih je ministrstvo za kmetijstvo in okolje v vlogi posredniškega telesa organu upravljanja posredovalo naknadno. Njihova vrednost znaša skoraj 236 milijonov evrov.

Občine, ki so vključene v omenjenih 11 projektov, so obvestili, da navedenih zahtevkov ni mogoče obravnavati in potrditi v okviru finančne perspektive 2007-2013 in da je za njihovo obravnavo ter potrditev treba nameniti sredstva iz nove perspektive 2014-2020.

Za projekte, za katere se bo morda šele leta 2015 pokazalo, da finančno niso zaprti, pa bodo morali odgovornost prevzeti župani, je še poudarila Kertova.

Skupina županov občin, ki niso dobile sredstev Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj za enajst okoljskih projektov, od vlade zahteva takojšen sklep o zagotovitvi evropskih sredstev. Pričakujejo, da bo vlada že do 30. aprila izdala odločbe o dodelitvi sredstev, v nasprotnem primeru pa napovedujejo sprožitev pobude v DZ.

Sredi aprila pa so poslanci SDS naslovili zahtevo za sklic izredne seje DZ, na kateri bi obravnavali problematiko zaustavitve izplačil kohezijskih sredstev, za katero so se zaradi domnevnih nepravilnosti pri izvedbi na slovenski strani nedavno odločili v Bruslju. Vlada mora po njihovem mnenju narediti vse, da bo Evropska komisija sprejela posamezne utemeljitve plačil in da Sloveniji ne bo treba izvajati popravljalnih ukrepov.