##IMAGE-2112044##

V Novem mestu je sinoči potekala javna razprava o reševanju romske problematike, ki jo je organizirala krajevna skupnost Bučna vas, katere del je tudi romsko naselje Brezje. Pred štirimi leti je namreč zaradi vrste nesoglasij med Romi in drugimi prebivalci skupnosti prihajalo do vse večjih napetosti, se pa mnenja o tem, kaj so oboji storili za sožitje, še vedno razlikujejo. Medtem ko se krajani še vedno pritožujejo nad krajami in črnimi gradnjami, pa so se Romi branili, da so svoje ravnanje popravili.

Največ očitkov je letelo na policijo, ki po mnenju večine ne naredi dovolj za več reda v romskih naseljih, kjer so pogoste kršitve javnega miru. "Policija je eden zadnjih členov v verigi, ki bi reševala romsko problematiko," se je branil Zvonko Zinrajh z ministrstva za notranje zadeve. Bolj zgovorna je statistika, saj so v dolenjskih romskih naseljih opravili 88 hišnih preiskav in izrekli oziroma sodstvu predlagali več kot 400 kršilcev.

Sicer pa obe strani veliko pričakujejo od načrtovane legalizacije romskih naselij. Javne tribune se je udeležil tudi okoljski minister Janez Podobnik, sicer predsednik komisije za zaščito romske skupnosti, ki je med drugim dejal, da je v Sloveniji trenutno od stotih romskih naselij le petina legalizirana. Zato bodo v skladu z novo okoljsko zakonodajo stekle spremembe občinskih prostorskih aktov in, kjer je to mogoče, legalizacija naselja. Za ostale pa bodo morali v sodelovanju z občinami iskati nove lokacije.

Slednje se lahko zgodi tudi prebivalcem največjega romskega naselja v Novem mestu, saj naj bi bilo po Podobnikovih besedah Brezje zgrajeno na nekdanji komunalni deponiji, kar predstavlja potencialno nevarnost za zdravje. Zato bodo svojo oceno najprej dati strokovnjaki.

Občine, kjer živijo Romi, bodo sicer dobile poseben denar za komunalno urejanje naselij, in sicer po besedah ministra letos okoli 700.000 evrov. To pa ni bilo všeč poslancu SNS-a Zmagu Jelinčiču, ki je prav tako kot pred štirimi leti tudi sinoči sodeloval v razpravi. Vprašal se je, "za koliko slovenskih naselij, recimo na Kozjanskem, kjer ljudje nimajo vode, elektrike, so namenili sredstva".

Včerajšnja javna tribuna konkretnih odgovorov in rešitev ni dala. Glede legalizacije romskih naselij pa prevladuje ocena, da jih dobrih 30 odstotkov ne bodo mogli legalizirati. Podobnik pa je vnovič izpostavil pomen socializacije Romov, predvsem izobraževanja in zaposlovanja.