Arhiv Štajerskega Tednika

V desetletju nič, razen nekaj drobcenih ukrepov in študij. Ali ni že skrajni čas, da se ukrepanje začne na terenu? Je mar varovanje narave, da se ta nepregledno zarašča in zapušča, edina možna pot, da se jo ohranja? Bo že enkrat konec ere, ko se pišejo študije na tonah papirja, od vsega skupaj na nato nič. Bo konec anomalij z varovanjem narave na način, da se ohranja hroščke in muhe na račun ogrožanja bivanjskega prostora ljudi in njihovega premoženja? Če gre za varovanje narave, stojim v prvi vrsti. Ker je narava sklenjeni krog, v katerem ima vsako živo bitje svojo vlogo. In je nujno zanjo skrbeti! A načina, kot se to počne v državi v minulih dveh oziroma treh desetletjih, dejansko od osamosvojitve naprej, pa nikakor ne podpiram. Vodotoke je treba očistiti. Absolutno pustiti gnezdišča ptic, a v racionalnem sorazmerju do drugih v prostoru. Ne more biti v rečni strugi več gramoza kot vode. Stara struga Drave od Markovcev do Hrvaške je zaraščena, v njej je na desetine otokov. Voda v strugi nima prostora. Namesto da bi tekla na sto metrih širine, kot je široko rečno korito, vijuga sem in tja med prodišči, zaraščenimi otoki in polotoki, v najožjih delih je široka pičlih deset metrov. To je struga kakšnega lokalnega potočka, na primer Grajene ali Rogoznice, ne pa reke, ki teče skozi štiri države.

Verjetno je zadnja ujma dovolj velika lekcija za streznitev. Dovolj je pisanja papirjev in izgovorov na račun varovanja narave (Natura 2000). Če bo šlo tako naprej, se v Sloveniji več ne bo dalo živeti. Čas je za ukrepanje, posege na terenu, nemudoma. Deset let od poplav Drave, pa se zgodba ponavlja. Strugo je treba očistiti, ob njej pa vzpostaviti poplavne loge. Skozi neprehodno goščavo, ki se zarašča ob reki, voda ne more teči. Ne zanikam, da so se vremenski pojavi spremenili. Zadnji dogodki so nedvomno kombinacija vsega, kar se v okolju dogaja. Ampak: ali nimamo države tudi za to, da nam zagotavlja varnost? Tudi za to plačujemo davke. Kot vse kaže, je danes narava sodobni okupator, pred katerim se bo treba braniti. Bolj kot tuje pehote so danes očitno naš največji sovražnik naravne sile: veter, toča, poplave, plazovi, epidemije. To so tveganja sodobnega časa, pred katerimi bo treba ljudi varovati, naučiti se sobivati z njimi. Država, zgani se. Vodotoke je treba očistiti zarasti, gramoza in mulja. Brez odlašanja.