##IMAGE-3727125##

Torkov izstop Marte Kos iz predsedniške tekme je bil veliko presenečenje. Ali pa morda tudi ne. Nenavadna je bila že odločitev, da ob tem, da jo kandidira parlamentarna stranka, kar je dovolj za kandidaturo, ne bo zbirala podpore volivcev, kar ima močan propagandni učinek, ki se ga dobro zaveda tudi Anže Logar, kandidat SDS, ki je v treh dneh zbral 12.000 podpisov podpore. Prav tako se je kmalu po objavi kandidature praktično umaknila iz javnosti. Kdor misli resno kandidirati, tega nikakor ne bi storil. Po raziskavah javnega mnenja sicer ni bila prva favoritka, a časa do volitev je še veliko, s pametno strategijo kampanje bi se marsikaj lahko spremenilo njej v prid in v prvem krogu bi morala dobiti le en sam glas več kot Nataša Pirc Musar. Trdna podpora njene stranke Gibanje Svoboda bi ob sorazmerno dobri naklonjenosti javnosti aktualni vladi lahko odločilno prispevala, da bi se tehtnica nagnila na njeno stran.

A zdaj je, kar je. Od treh kandidatov, ki so imeli glede na raziskave javnega mnenja resne možnosti, sta, kot kaže, ostala le še dva – Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Nataša Pirc Musar, ki je bila do izstopa Marte Kos iz predsedniške tekme favoritka za vsaj drugo mesto v prvem in zmago v drugem krogu, je zdaj, če upoštevamo dosedanje merjenje naklonjenosti volivcev posameznim kandidatom, favoritka za zmago v prvem krogu. A politika, v kateri je sicer dobro, če človek zna šteti, ni matematika. Je prej psihologija, pri kateri je pomemben del znanstvenega raziskovanja z verjetnostnim računom statistika, s to pa so se prvi že v 16. stoletju ukvarjali kockarji, igralci na srečo. Z izstopom Marte Kos so se karte premešale na novo. Vprašanje je, kako. Nekaj malega bodo o tem povedale prve naslednje raziskave javnega mnenja, a prav veliko ne, saj so volivci po zanje nepričakovani odločitvi Marte Kos še zmedeni.

Čeprav sta obe vodilni predsedniški kandidatki nagovarjali praktično iste volivce, večina teh ni bila v prav veliki dilemi, katero od obeh dam bi volili. Sta si pač precej različni – Nataša Pirc Musar je v javnosti leta in leta nastopala s trdnimi in odločnimi stališči, branila zakonitost in s tem zastopala tudi tisti del ljudstva, ki sam svojih pravic ne more ali ni sposoben braniti. V njej je bilo nekaj robinhudovskega. Marta Kos je bila za večino javnosti enigma, brezhibno urejena dama diplomatskih manir, ki pa jo je v nekem delu volilnega telesa bremenila sorodstvena vez s prvim predsednikom protikorupcijske komisije, Dragom Kosom. Vprašanje je, koliko Martinih volivcev bo prestopilo v tabor tistih, ki so bili že do zdaj bolj naklonjeni njeni tekmici.

Vendar kljub vsemu vse kaže, da bo Slovenija prvič v zgodovini dobila predsednico republike. Pravzaprav, če upoštevamo tudi Ljudsko skupščino Ljudske republike Slovenije, ki jo je od leta 1962 do 1963 vodila Vida Tomšič, drugo. V času samostojne Slovenije sta eno izmed treh najvišjih funkcij v državi do zdaj opravljali le Alenka Bratušek, ki je bila v letih 2013 in 2014 predsednica Vlade Republike Slovenije, in aktualna predsednica Državnega zbora, Urška Klakočar Zupančič. Tako Vida Tomšič kot Alenka Bratušek sta svojo funkcijo opravljali le eno leto.

Razlogov, zakaj svetu ni vladalo več žensk, je mnogo, a med njimi ni tega, da ženske ne bi bile tega sposobne. Zgodovino so s svojo osebnostjo in vladavino med drugim zaznamovale Kleopatra, Marija Terezija, Katarina II., Elizabeta II., Indira Gandhi, Sirimavo Bandaranaike in kot predsednici vlade v sodobnem času morda najvplivnejši svetovni političarki Margaret Thatcher in Angela Merkel.

Danes najvišje državne funkcije ženske zasedajo v več državah, tudi marsikje, kjer bi jih glede na stopnjo demokracije in družbeni položaj žensk težko pričakovali. Katalin Éva Veresné Novák je predsednica Madžarske, Vjosa Osmani je predsednica Republike Kosovo, Ana Brnabić je predsednica vlade Republike Srbije, finsko vlado vodi Sanna Marin, najmlajša predsednica vlade na svetu, Jacinda Ardern vodi novozelandsko vlado in spisek z njo še zdaleč ni končan.

»Ni spol tisti, ki naredi dobrega predsednika. Političarke, ki nagovarjajo, naj jih volim zato, ker so ženske, me odvračajo, zame so pomembna zgolj stališča in vsebina.« (Nika Kovač v intervjuju za Novice Svet24)

Kaj se bo zgodilo v Sloveniji, če bo jeseni za predsednico republike res izvoljena ženska? Raziskave javnega mnenja takemu scenariju pripisujejo zelo veliko verjetnost. Nika Kovač ima prav oziroma bi morala imeti prav. Samo zato, ker bo (če bo) Slovenija imela predsednico, in ne, kot je zapisano v ustavi, predsednika, se ne bi smelo zgoditi nič. Za Niko so pomembna zgolj stališča in vsebina predsedniške kandidatke ali kandidata. Pa pri tej nepomembnosti ne gre le za spol, ampak je nepomembno še marsikaj drugega, recimo verska ali narodnostna pripadnost in na primer tudi spolna usmerjenost.

Iz aktualne tiskane številke Dolenjskega lista.