Slovenija pri preiskavi nepravilnosti v Banki Slovenije kršila nedotakljivost arhivov Evropske centralne banke
Slovenija z zasegom dokumentov Evropske centralne banke (ECB) v kriminalistični preiskavi v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013 ni izpolnila svojih obveznosti po protokolu 7 o privilegijih in imunitetah k pogodbi o delovanju EU, ki ščiti načelo nedotakljivosti arhivov ECB, je presodila generalna pravobranilka Juliane Kokott.
Sodišče EU je danes v Luksemburgu objavilo mnenje generalne pravobranilke v primeru tožbe Evropske komisije proti Sloveniji zaradi kršenja nedotakljivosti arhivov ECB med kriminalistično preiskavo v Banki Slovenije v povezavi s sanacijo bank konec leta 2013. Mnenje za sodišče ni zavezujoče.
Slovenski organi v preiskavi zasegli dokumentacijo Banke Slovenije, tega ne bi smeli storiti
V sklepnih predlogih na 21 straneh pravobranilka navaja, da Slovenija s tem, ko so slovenski organi kazenskega pregona julija 2016 zasegli komunikacijo in elektronsko dokumentacijo v prostorih Banke Slovenije, ne da bi se pred tem uskladili z ECB ali pridobili odločbo sodišča, ni izpolnila obveznosti iz členov 2 in 22 v povezavi s členom 18 protokola 7 o privilegijih in imunitetah EU.
Izpostavlja tudi, da s tem, ko Slovenija po zasegu ECB ni niti omogočila opredelitve dokumentov, povezanih z izvajanjem nalog evropskega sistema centralnih bank, niti utemeljila, kateri dokumenti so nujni za nacionalni kazenski in predkazenski postopek, niti vrnila preostalih dokumentov, ki jih je treba opredeliti kot arhive ECB, ni izpolnila obveznosti iz člena 18 protokola 7.
Sloveniji se naloži plačilo stroškov, ECB nosi svoje stroške, še piše v sklepnih predlogih.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
