Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo je na včerajšnji seji sklenil, da predlog novele zakona o romski skupnosti ni primeren za nadaljnjo obravnavo, kar pomeni, da je novela zaključila svojo zakonodajno pot. Koalicija je ni podprla, ker vlada pripravlja svoje spremembe zakona.

Novelo so v DZ vložili poslanci nekdanje poslanske skupine ZaAB. Kot je povedala ena izmed sopodpisnic, Mirjam Bon Klanjšček (danes poslanska skupina nepovezanih poslancev) novelo predlagajo, ker želijo zagotoviti pogoje za umestitev romskih naselij v prostor, njihovo ureditev in izboljšanje bivalnih pogojev v njih. Večina Romov v romskih naseljih namreč živi pod življenjskimi standardi, saj mnoge vasi nimajo niti dostopa do pitne vode, je dejala.

Pogoje za umestitev romskih naselij v prostor bi morale po predlogu zagotoviti občine, če tega ne bi naredile, pa bi lahko to nalogo prevzela država.

Jožek Horvat Muc iz Zveze Romov Slovenije je povedal, da se z novelo v obliki, kot je predlagana, ne strinjajo. Zavzemajo se namreč za bolj celovite spremembe.

V Zvezi Romov za Dolenjsko po besedah Bogdana Mikliča ocenjujejo, da potrebujemo povsem nov zakon, ki ne bo pisan zgolj na kožo prekmurskih Romov. "Samo nov zakon bo omogočil spremembe dejanskega stanja," je dejal.

V Forumu romskih svetnikov pa po besedah Darka Rudaša novelo pozdravljajo, "saj je čas za pravičnejši zakon".

Jani Möderndorfer (nepovezani poslanec) je opozoril, da si Romi niti sami niso enotni o tem, kaj želijo, zato bodo tako razdeljeni po njegovi oceni težko dosegli spremembe. Sam je sicer prepričan, da bi bilo treba omenjeno problematiko začeti urejati čim prej.

Je pa odbor včeraj za obravnavo na plenarni seji DZ med drugim pripravil predloga odloka o načrtu ravnanja s stvarnim premoženjem države za organe državne uprave, pravosodne organe, javne zavode, javne gospodarske zavode, javne agencije in javne sklade za leti 2016 in 2017, ki ju mora vlada po zakonu v DZ poslati skupaj s predlogoma proračunoma.

Država po besedah državnega sekretarja na ministrstvu za javno upravo Renata Goloba v letu 2016 iz naslova prodaje premičnega in nepremičnega premoženja pričakuje za nekaj manj kot 98 milijonov evrov prihodkov, na drugi strani pa predvideva nakupe v višini nekaj manj kot 105 milijonov evrov. Za leto 2017 pa iz prodaje premoženja pričakujejo nekaj manj kot 19 milijonov evrov prihodkov in nakupe v višini nekaj manj kot 63 milijonov evrov.

Odbor bi moral včeraj obravnavati tudi novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja, a je to točko preložil na eno izmed naslednjih sej. Razlog je bila odsotnost ministra za javno upravo Borisa Koprivnikarja, ki se je moral udeležiti pogajanj s sindikati javnega sektorja.

Ob svetovnem dnevu romskega jezika Romi v Sloveniji opozarjajo na izginjanje romskega jezika

Svetovni dan romskega jezika je pomemben dan tudi za romsko skupnost v Sloveniji, kjer jih živi med 10.000 in 12.000. "Ena največjih težav je, da med mladimi Romi izginja romski jezik in s tem identiteta. Zato je zelo pomembno, da se borimo za ohranitev našega jezika in kulturne identitete," je na okrogli mizi opozoril Haris Tahirović.

Na okrogli mizi v organizaciji Društva romski informacijski center Slovenije - Anglunipe in Zveze romske skupnosti Slovenije Umbrella-Dežnik je predsednik zveze Tahirović dejal, da je v Evropi več kot 17 milijonov Romov in da je romski jezik priznan kot uradni jezik ter izpostavil nujno potrebo po standardizaciji jezika.

"Želimo, da ima romščina status uradnega jezika, tako kot na primer v Makedoniji ali na Kosovu, v Sloveniji mu je priznan status manjšinskega jezika, a standardiziran še ni," je pojasnil in se vprašal, zakaj se ne bi romskega jezika učili že v osnovni šoli, kot denimo angleškega jezika. Prepričan je, da romski jezik v slovenskem prostoru izginja, še posebej v urbanih okoljih.

Teze o izumiranju romskega jezika ne podpira Ljuan Koko iz Srbije, sicer avtor številnih knjig o Romih in težavah povezanih z romsko skupnostjo, prevajalec in aktivist za izboljšanje položaja Romov v svetu. "Romski jezik bo izumrl zdaj, če kaj ne ukrenete pri izobraževanju," pravi Koko.

Kot primer je omenil Srbijo, kjer imajo danes 185 šolanih pedagoških asistentov, 85 moderatorjev, ki se ukvarjajo z zdravstvenimi problemi Romov, in 60 lokalnih koordinatorjev v občinah za reševanje problematike romskih vprašanj. Od novega študijskega leta na Filološki fakulteti obstaja katedra za romski jezik, kmalu pa bo romski jezik v 85 osnovnih šolah postal del učnega načrta.

"Tako se krepi integracija in ustvarjanja novega položaja Romov v svetu," meni Koko, ki ne razume, zakaj nekateri Romi v Sloveniji, predvsem na Dolenjskem, živijo brez osnovnega življenjskega standarda, v baraki brez vode in elektrike. "Slovenija, kot članica Evropske unije, bi morala že pred vstopom v unijo urediti te stvari in standard Romov dvigniti na višjo raven, a ne, da še vedno živijo v gozdu," pravi. Rome je opozoril, da se morajo za boljši standard angažirati predvsem sami.

Profesor na zagrebški filozofski fakulteti Ljatif Demirin pa nevarnost izginjanja romskega jezika vidi v slabi berljivosti knjig. V Evropi na leto izidejo le štiri knjige v romskem jeziku, knjige bere le 0,01 odstotka Romov, medtem ko v Sloveniji letno izide 8700 knjižnih naslovov, knjige pa bere 47 odstotkov Slovencev, je navedel.