Danes praznujemo dan združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom
Danes je državni praznik, s katerim se v Sloveniji spominjamo združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom. Na ta dan leta 1919 se je v Beltincih na ljudskem zborovanju zbralo več kot 20.000 ljudi in plebiscitarno podprlo priključitev Prekmurja matici po več kot 900 letih.

Po sklepu Vrhovnega sveta mirovne konference v Parizu je redna vojska Kraljevine SHS 12. avgusta 1919 vkorakala v Prekmurje in ga že pet dni pozneje, 17. avgusta, prepustila v upravljanje civilni upravi.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku je bila že v petek v Murski Soboti, njen župan Aleksander Jevšek je kot slavnostni govornik na njej poudaril, da Prekmurje noče več biti najbolj zaostala regija. Želi se postaviti na lastne noge, ker ima za to vrsto danosti, od države pa pričakuje le, da spoštuje dogovore ter da ima enakopraven odnos kot do drugih regij ter.
Predsednik Borut Pahor pa je v nagovoru dejal, da je vprašanje državne meje elementarno vprašanje državne suverenosti. Kar zadeva mejo s Hrvaško, po njegovem prepričanju boljše rešitve od arbitraže ni.
V petek je bila slovesnost tudi v Črenšovcih, kjer je Pahor položil venec k spomeniku katoliškega duhovnika in politika Jožefa Klekla. Ta je s somišljeniki na prelomu 19. in 20. stoletja v Prekmurju dvigal narodno zavest in se zavzemal za priključitev Sloveniji. Proslava ob dnevu združitve bo nocoj tudi v Beltincih, kjer jo prav tako pripravijo vsako leto, saj so 17. avgust izbrali tudi za svoj občinski praznik.
17. avgust kot državni praznik, ki ni dela prost dan, je DZ sprejel leta 2005, ob njem pa še 15. september kot dan vrnitev Primorske k matični domovini in 23. november kot dan Rudolfa Maistra. Po sklepu vlade se ob omenjenih praznikih od leta 2009 državne proslave organizirajo le še ob okroglih obletnicah, torej vsakih pet let.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se