Profimedia

Ameriška vojaška operacija v Venezueli, ki je v noči na soboto privedla do zajetja predsednika Nicolasa Madura, po mnenju analitikov odpira vrata nevarni destabilizaciji regije.

Medtem ko administracija predsednika Donalda Trumpa kot povod navaja boj proti mamilom, številni kazalci kažejo na geostrateške interese, povezane z nafto, piše Jutarnji.

Venezuela

ZDA bodo do nadaljnjega upravljale Venezuelo, prebivalci kopičijo zaloge

Po tem, ko je pod okriljem noči z 2. na 3. januar najmanj sedem koordiniranih eksplozij pretreslo Caracas in povzročilo izpad električne energije, je Washington potrdil odgovornost za napad in zajetje Madura.

Council on Foreign Relations je v svojih napovedih za leto 2026 neposredno ameriško vojaško operacijo proti Venezueli že uvrstil med tri najbolj pričakovane regionalne krize. Temu pritrjujejo premiki vojaških sil v zadnjih dneh leta 2025, ko je Pentagon v regijo napotil večje število enot, med njimi svojo najsodobnejšo letalonosilko USS Gerald R. Ford.

“Naša masivna armada pripravljena čaka na signal, je največja, kar smo jo kdaj imeli, daleč največja, kot je bila kdaj koli v Latinski Ameriki”, je 22. decembra s svojega posestva Mar-a-Lago sporočil Trump. V Karibskem morju letalonosilko spremlja 15 odstotkov ameriške mornarice ter napredna bojna letala.

Narkoterorizem verjetno zgolj pretveza

Uradna razlaga Washingtona o boju proti narkokartelom je po mnenju strokovnjakov na trhlih temeljih. Podatki ameriške agencije za boj proti drogam (DEA) kažejo, da le osem odstotkov kokaina, namenjenega v ZDA, potuje preko Venezuele. Urad ZN za droge in kriminal (UNODC) celo navaja, da Venezuela sploh ne proizvaja kokaina. Glavna proizvajalka ostaja sosednja Kolumbija, od koder v ZDA pride večina droge, predvsem po kopenskih poteh preko Mehike.

Pravi motiv za zamenjavo režima se verjetno skriva v dejstvu, da Venezuela poseduje največje dokazane zaloge nafte na svetu – približno 303 milijarde sodov, kar predstavlja 18 odstotkov vseh svetovnih zalog. Za primerjavo, Savdska Arabija jih ima 267 milijard. Na to je nedavno namignila tudi vodja osebja Bele hiše Susie Wiles v intervjuju za Vanity Fair. Analitiki zato Trumpov "boj proti kokainu" vse pogosteje primerjajo z "orožjem za množično uničevanje", ki ga je administracija Georgea W. Busha uporabila kot pretvezo za napad na Irak.

Najverjetnejši scenarij: nadaljnja eskalacija

Po venezuelski ustavi pooblastila predsednika v primeru njegove odsotnosti prevzame podpredsednica Delcy Rodriguez, ki naj bi bila na varnem, zato o popolni zamenjavi režima še ni mogoče govoriti.

Miselni trusti, kot sta Council on Foreign Relations in Crisis Group, kot najverjetnejši scenarij (z do 70-odstotno verjetnostjo) napovedujejo nadaljevanje vojaške eskalacije. Pričakujejo se nadaljnja bombardiranja vojaške in civilne infrastrukture. Vendar pa ima venezuelska vojska doktrino asimetrične obrambe, pričakovati pa je tudi odločno pomoč Pekinga in Moskve.

Kolumbijski predsednik Gustavo Petro je že opozoril na nevarnost destabilizacije celotne Latinske Amerike in pozval k izrednemu zasedanju Varnostnega sveta ZN. Morebitna eskalacija bi lahko sprožila nov val migracij, potem ko je državo že zapustilo 7,8 milijona ljudi, sosednje države pa so vse manj pripravljene sprejemati nove begunce.