R. N.

R. N.

Pred dnevi smo na naš elektronski naslov prejeli anonimno pošto, v kateri je pisalo, da je gradbeni inšpektor arhitekturnemu biroju Esplanada, ki ga v svoji hiši vodi šentrupertski župan Rupert Gole, prepovedal uporabo poslovnih prostorov. »Nelegalna gradnja, objekt je previsok. Objekt se ne uporablja v skladu z gradbenim dovoljenjem,« je pisalo v elektronskem sporočilu. Zadevo smo preverili pri pristojnem inšpektoratu in izkazalo se je, da ne gre le za zlobno namigovanje.

Gole je potrdil, da so nedavno imeli neprijeten obisk, kajti na podlagi anonimne prijave jih je obiskal gradbeni inšpektor. Z inšpektorata za okolje in prostor, pod katerega sodi tudi gradbena inšpekcija, so za Dolenjski list sporočili, da v zvezi z objektom Esplanada poteka inšpekcijski postopek. »Zaradi ugotovitev inšpekcije, da se objekt uporablja brez gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, je bila 21. februarja izdana inšpekcijska odločba, s katere vročitvijo je bila prepovedana uporaba poslovnega objekta v Slovenski vasi,« so zapisali.

V hiši šentrupertskega župana v Slovenski vasi zadnja štiri leta deluje tudi njegov arhitekturni studio. »Nahaja se v delu stanovanjske hiše, v kateri živim skupaj z družino. Hišo smo kupili z gradbenim dovoljenjem, kasneje smo pridobili še gradbeno dovoljenje za nadstrešnice, ki smo jih postavili ob hiši. Torej objekt ima dve gradbeni dovoljenji, ki pokrivata gradbeno kategorijo objekta. Res pa je, da nismo pridobivali gradbenega dovoljenje za programsko spremembo v delu objekta, ki pa, čeprav se imenuje gradbeno dovoljenje, v našem primeru ne predstavlja nobene gradnje, ampak le spremembo rabe dela objekta,« pojasnjuje šentrupertski župan. Zakaj niso pridobili še gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti, Gole odgovarja, da so se bolj zgledovali po praksi kot zakonu. »To pomanjkljivost sedaj že odpravljamo in je zgolj administrativne narave, saj se na objektu in v objektu zaradi tega ne bo zgodila nobena sprememba. Inšpektorja smo obvestili, da se ne bomo pritožili na odločbo, prav tako smo ga obvestili, da smo takoj pristopili k odpravi te pomanjkljivosti,« pravi Gole in dodaja, da je bila vloga že poslana v pridobitev potrebnih soglasij. »Nekaj smo jih že pridobili, eno pričakujemo še v roku nekaj dni. Predvidoma bo vloga za gradbeno dovoljenje na upravno enoto oddana v naslednjem tednu.«

Podjetje zaradi tega ni doživelo nobenih sprememb in normalno posluje, pravi Gole. »Takšna odločba ne pomeni, da moramo v trenutku vse ustaviti. Nismo tovarna, restavracija ali jedrski reaktor. Ne gre za napako ali kakšno nevarnost za okolje. Z našim poslovanjem s tem dokumentom ali brez njega ne povzročamo nobenemu nikakršne škode. Gre zgolj za pomanjkljivost v delu dokumentacije, ki naj bi jo takšna oblika umestitve podjetja v stanovanjski objekt imela.«

Razmišljajo o selitvi

Biro je prva leta deloval v sosednji stavbi, a ker so prostori kmalu postali premajhni, so se preselili na trenutno lokacijo. »V primerih, ko gre za manjše mirne dejavnosti, kot so arhitekturni biroji, oblikovalski studii, računovodski servisi, programerske ekipe in nasploh dejavnosti, ki so v smislu delovnega mesta vezani le na stol, mizo in računalnik, pogosto srečujemo situacijo, da so ti programi umeščeni v delu stanovanjskih nepremičnin, saj gre navadno za manjša družinska podjetja, in tako je tudi v našem primeru,« pravi Gole. V takšnih situacijah po njegovih besedah lastniki nepremičnin praviloma ne vlagajo za gradbena dovoljenja za spremembo namembnosti, ker v večni primerov to tudi ne bi bilo možno, saj se objekti nahajajo v območju namenske rabe, namenjene zgolj bivanju. »To področje je morda zakonodajno malo premalo definirano, saj v sodobnem času srečujemo vse več poklicev, ki lahko svoje delo opravljajo od doma,« dodaja. V primeru Goletove hiše pa je raba zemljišča opredeljena kot območje centralne dejavnosti, kar omogoča mešanje poslovnih in stanovanjskih vsebin.

Vseeno mnogi menijo, da bi moral biti Gole kot župan zgled vsem ostalim in da bi moral dosledno upoštevati določila zakona. »Ker smo želeli biti zgled drugim, smo poleg gradbenega dovoljenja za hišo pridobili tudi gradbeno dovoljenje za nadstreške. Marsikdo za takšne dozidave nima gradbenega dovoljenja. Smo pa tudi mi samo ljudje in kot takšni delamo napake. Včasih smo neprevidni in nedosledni,« priznava Gole.

Razlog, zakaj ni zaprosil za manjkajoči dokument, je tudi ta, da zaradi večjega števila naročil razmišlja o selitvi podjetja v Ljubljano, prostori pa bodo zopet postali stanovanjski. Zadnje leto imajo po njegovih besedah izjemen porast naročil in med njimi tudi nekaj večjih projektov v Ljubljani. Poslovni prostori v Slovenski vasi postajajo premajhni, zato se ukvarjajo s tem, da se v Ljubljani vzpostavi možnosti za rast podjetja, pravi.

Pred zaključkom redakcije je šentrupertski župan sporočil, da se je še enkrat poglobil v zakon o graditvi objektov za tisti čas, ko so hišo prenavljali in se je del prostorov namenil za poslovno dejavnost. »Glede na to, da gre za spremembo v enostanovanjski hiši po takratno veljavnem zakonu o graditvi objektov, gradbenega dovoljenja za spremembo namembnosti nismo potrebovali,« meni Gole.

Kraja identitete?

Ob vsem tem je zanimivo tudi to, da je anonimno sporočilo, ki smo ga prejeli, nakazovalo, da ga je poslal eden od krajanov. Med prejeto pošto se je namreč izpisalo ime in sklepali smo, da je ravno ta krajan poslal prijavo, zato smo se z namenom, da bi izvedeli še kaj več, oglasili pri njem. Ob našem vprašanju, ali je on poslal anonimko, je bil krajan, ki ne želi biti imenovan, kajti noče, da ga vpletamo v zgodbo, vidno začuden in prizadet. Zatrjuje, da tega ni storil in da sta z županom v dobrih odnosih. Ko smo mu pokazali sporočilo, je bil prepričan, da je najbrž nekdo drug ustvaril elektronski naslov z njegovim imenom. S tem je nekako zlorabil njegovo identiteto, meni krajan, ki je zadevo predal kriminalistom. Gole meni, da so bile nekatere druge zamere v lokalnem okolju tiste, ki so bile povod za to dejanje. »Žal ta za zdaj še neznana oseba ne zna ločiti, kaj so zasebne zadeve in kaj je povezano z mojo župansko funkcijo,« pravi šentrupertski župan, ki poziva anonimneža, da se v takšnih primerih z imenom in priimkom obrne nanj.

Anonimka, ki smo jo prejeli, je bila precej nerazumljivo napisana, zato smo pošiljatelju odgovorili, naj bolj podrobno razloži, kaj želi sporočiti. Prejeli smo odgovor, ki pa je bil znova težko razumljiv. Zadevo smo seveda preverjali in po obisku krajana, za katerega smo napačno sklepali, da je poslal elektronsko pošto, smo nato anonimnežu poslali pobudo, da bi se z njim dobili v živo in se o zadevi pogovorili na štiri oči. Minilo je kar nekaj časa, preden smo dobili odgovor, a v njem ni bilo niti besede o morebitnem srečanju.

Obrnili smo se tudi na policijo in predstavnica za odnose z javnostmi na PU Novo mesto Alenka Drenik je sporočila, da gre v primerih zlorab osebnih podatkov za uradno pregonljivo kaznivo dejanje po 143. členu kazenskega zakonika. »Policija v takih primerih izvede vse zakonsko opredeljene ukrepe s ciljem izsleditve osumljenca. Kazenski zakonik za zlorabo osebnih podatkov določa denarno ali zaporno kazen do petih let,« je zapisala in dodala, da občanom svetuje, da v primerih zlorabe osebnih podatkov o tem takoj obvestijo policiste.

Članek je bil objavljen v 13. številki Dolenjskega lista, z dne 29. marec 2018.