Arhiv Štajerskega Tednika

Denar za redno delovanje in vzdrževanje osuševalnih sistemov zagotavljajo kmetje oz. pravne osebe, ki so zakupniki ali lastniki melioriranih zemljišč, višino nadomestila na hektar za kritje stroškov pa predpiše kmetijsko ministrstvo na podlagi izračuna sklada kmetijskih zemljišč, ki opravlja javno službo upravljanja in vzdrževanja hidromelioracijskih sistemov. »Za vsak osuševalni ali namakalni sistem se predvidi vrsta in obseg posameznega dela, ki se ovrednoti glede na pretekla leta. Na ta način se izračunajo potrebna sredstva za izvedbo predvidenih vzdrževalnih del. Višina potrebnih sredstev se nato deli z neto površino sistema, ki je v hektarjih in se dobi znesek višine nadomestila na hektar,« so pojasnili. Tako nekateri kmetje za načrtovana dela plačajo 30 evrov po hektarju, spet drugi 22 ali 18 evrov oz. toliko, kot je za posamezno območje določeno z odredbo kmetijskega ministrstva. To pa med drugim pomeni, da kmetje na sam izračun nimajo vpliva, prav tako ne na načrt vzdrževanja sistemov, na drugi strani pa so obveznost dolžni plačati. Kmetje imajo seveda možnost, da stanje osuševalnih sistemov izboljšajo sami, a morajo pred kakršnimkoli posegom pridobiti soglasje državne javne službe – sklada. »Pri čemer ni pravne podlage za oprostitev plačila nadomestila za vzdrževanje hidromelioracijskega sistema, se pa posledično zniža odmera glede na manjše potrebe po vzdrževalnih delih na tem hidromelioracijskem sistemu,« so dodali na skladu.

Občine ne želijo prevzeti vzdrževanja

Preberite več v Štajerskem Tedniku