Sonja Verovnik

Ob naraščajočem prometu in vse bolj nujnem vzdrževanju cest ter seveda poplačilu starih dolgov zaradi gradnje avtocestnega omrežja ni nič nenavadnega, da moramo plačevati cestnino. Sodobne tehnologije pa so že zdavnaj povozile klasične cestninske postaje, ki ob večjem prometu samo načenjajo živce potnikov. Pri njih sicer še vztrajajo v Italiji, kjer so prvo avtocesto s plačilom odprli že leta 1922, za približno 40 kilometrov ceste od Milana do jezera Como. Danes plačujejo na 35 avtocestah s ceno v povprečju 9 evrov na 100 kilometrov.

Lažji nadzor zaradi drugačne tehnologije

Sodobna tehnologija in gost promet pa sta marsikje že »povozila« klasične cestninske postaje, zato vinjete postajajo ena učinkovitejših rešitev. A tudi lepljenje nalepk je za marsikoga težava, še večja težava je natančen nadzor nad zastonjkarji, saj zahteva preusmeritev prometa prek počivališč ali kontrolo na mejnih prehodih in še kje. Zato so se zastonjkarji pogosto izmuznili kontrolorjem, kar pa za državo in upravljavca avtocest predstavlja le izgubo.

Elektronske vinjete in elektronski nadzor sta preprostejša rešitev, ki pa zahteva nekaj več začetnega vložka.

Da ne bo presenečenja

Slovenci, pozor! Hrvati leta 2026 napovedujejo nov sistem cestninjenja

Andrej Petelinšek

Pri nas od leta 2022

Dars je elektronske oziroma e-vinjete uvedel leta 2022, klasični vinjetni sistem pa že leta 2008. E-vinjete so vezane na registrsko oznako avtomobila; pri večini slovenskih voznikov se veljavnost izteče z začetkom februarja.

Ko omenjeno, so e-vinjete Darsu precej olajšale nadzor, saj je kršitve mogoče odkrivati s pomočjo nadzornih kamer. Dars to preverja z 20 stacionarnimi nadzornimi enotami, 20 prenosnimi nadzornimi enotami, 33 mobilnimi nadzornimi enotami, ki so nameščene v vozilih, in 40 ročnimi nadzornimi napravami, s katerimi preverjajo predvsem parkirana vozila.

· Promet

Cestnine v Evropi: različni sistemi, en skupni cilj

V povprečju na leto odkrijejo več kot 60.000 prekrškarjev, lani jih je bilo celo 73.000, za 11 odstotkov več kot leta 2023. Preračunano, če je kazen 300 evrov, to prinese 20 milijonov evrov.

zajem zaslona

Tudi Avstrija in Hrvaška

Najbrž je to eden od razlogov, da bosta v prihodnje še dve sosednji državi, Hrvaška in Avstrija, s cestninskih postaj oziroma lepilnih vinjet presedlali na e-vinjete.

V Avstriji, kjer je 2250 kilometrov avtocest in hitrih cest, na leto prodajo okoli 26 milijonov letnih, desetdnevnih, dnevnih ali dvomesečnih vinjet. S 1. februarjem 2027 pa bodo tudi pri severnih sosedih izvedli prehod na povsem elektronsko cestninjenje, kar ne bi smelo predstavljati večje težave. Že zdaj namreč ponujajo nakup prek spleta ali aplikacije, torej velja nekakšno prehodno obdobje, ko lahko vozniki kupujejo eno ali drugo vrsto vinjete. Digitalno lahko kupijo prek spletne strani upravljalca Asfinag ali pa na 3500 prodajnih mestih, kot so bencinske črpalke, v avtomobilskih klubih in še kje.

Sploh vedo, da so se cestnine povišale?

»Dvajset let sem prevoznik, a česa takega še nisem doživel. Kaj se gredo na ministrstvu«

Že zdaj večina kupuje e-vinjete

Kot kaže, so predvsem domačini elektronsko vinjeto zelo hitro vzeli za svojo, že danes je namreč okoli 75 odstotkov vseh kupljenih vinjet v elektronski obliki pri letnih vinjetah, pri vinjetah za krajše obdobje pa je delež 50-odstoten.

Nakup vinjete je zelo podoben našemu sistemu, na spletni strani navedete državo registracije vašega vozila, vnesete registrsko oznako in jo z novim vnosom potrdite, izberete, od katerega datuma naj velja, in plačate, registrska oznaka pa se samodejno vnese v sistem.

Zaradi vse višjih stroškov bodo sicer tudi Avstrijci že naslednje leto vinjete podražili, enodnevna bo stala 9,60 evra, 30 centrov več, desetdnevna pa 40 centrov več, to je 12,80 evra. Letna vinjeta bo dražja za tri evre, vredna bo 106,80 evra. Kazen za vožnjo brez vinjete pa bo znašala 120 evrov.

zajem zaslona

Hrvati s sistemom plačevanja glede na prevožene kilometre

S tem bodo Avstrijci sledili digitalizaciji sosednjih držav, e-vinjete imamo v Sloveniji, poznajo jih še na Češkem, Slovaškem in Madžarskem

In temu bo sledila tudi Hrvaška. V elektronsko cestninjenje bodo vložili okoli 80 milijonov evrov, zaživelo pa naj bi 1. novembra 2026. Postavili bodo 208 postaj s kamerami, sistem bo samodejno prepoznaval registrske oznake in omogočal zaračunavanje cestnine glede na prevožene kilometre.

Seveda pa bodo morali vozniki pred vstopom v hrvaški avtocestni sistem registrirati avtomobilsko tablico; to bodo lahko storili na več različnih načinov. Na spletnem portalu, prek mobilne aplikacije, z vožnjo po tako imenovanem registrskem pasu ali pa tudi v poslovalnicah upravljalca avtocest oziroma na bencinskem servisu.