Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.
Civilna iniciativa zbira podpise

Niso proti daljnovodu, le za vkop


I. N.
20. 5. 2009, 10.30
Posodobljeno
15:55
Deli članek
Facebook
X (Twitter)
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli

I. N.
Kablovod bi po mnenju iniciative prinesel številne prednosti. Na fotografiji (od leve proti desni) Bojan Zorko, Marko Vide in Katja Šetina. (Foto: I. N.)

I. N.
Daljnovod bi se najbolj približal hiši Toneta Gorenca (desno). (Foto: I. N.)

Elektro Ljubljana načrtuje letos po severnem in vzhodnem delu Novega mesta zgraditi nov daljnovod, s katerim naj bi izboljšali zanesljivost oskrbe mesta z električno energijo, civilna iniciativa za vkop daljnovoda pa ob tem opozarja, da bi daljnovod izjemno obremenil prostorsko krajino mesta, zmanjšal vrednost nepremičnin ter okrnil kakovost življenja prebivalcev ob njem. Na spletni strani www.daljnovod.com so začeli zbirati podpise za vkop daljnovoda.

»Podpiramo nov daljnovod, ker je dobro za mesto, da ima bolj zanesljivo oskrbo z električno energijo, ampak na način, ki ne bo poslabšal kakovosti bivanja krajanov. Če obstaja tehnologija, zakaj ga ne bi speljali pod zemljo?« pravi Marko Vide.

Daljnovod bi se najbolj približal hiši Toneta Gorenca v Smolenji vasi, hiša bi bila od daljnovoda oddaljena 40 metrov, s čimer se ne bo sprijaznil. »Po zemlji lahko, drugače pa ne,« je povedal na današnji tiskovni konferenci iniciative.

Kot pravi Katja Gornik bodo s pritiski na pristojne, predvsem na občinski svet, ki bo o tem še enkrat odločal, še nadaljevali po uradnih poteh.

Kablovod bi po mnenju iniciative prinesel številne prednosti. »Eni strokovnjaki nam dokazujejo, da visokonapetostni vodi niso škodljivi, drugi, da so. Svetovna zdravstvena organizacija je ugotovila, da so visokonapetostni vodi potencialno kancerogeni, obstaja kup študij s podobnimi sklepi, dokazi, da škodljivi vplivi obstajajo,« pravi Vide. Iniciativa je prepričana, da so podatki, da bi bil kablovod 10-krat dražji od daljnovoda, netočni, saj razlika med obema nikjer v Evropi ni tako velika. Poleg tega ugotavljajo, da investitor ni predstavil celotnih stroškov investicije.

»Novega prostorskega plana mestne občine sem se zelo razveselila, saj posebej obravnava ohranjanje njivske krajine,« pove Marija Špoljar in opozarja na kontradiktornost novega občinskega prostorskega načrta, ki med drugim ob usmeritvah za ohranjanje prepoznavnosti omenja tudi njivsko krajino na Malem Slatniku in kulturno krajino Petelinjek, preko obeh pa bo potekal omenjeni daljnovod.

Tudi Predsedniki krajevnih skupnosti Bršljin, Bučna vas, Ločna-Mačkovec, Otočec, Stopiče in Gotna vas so občino že pozvali, naj spremeni občinski podrobni prostorski načrt za 2 x 110-kilovoltni daljnovod od Bršljina do Gotne vasi, in sicer tako, da bi ga v celotni dolžini zasnovali kot podzemni vod.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.