B. B., arhiv DL

##IMAGE-3561615##

Na nedavni javni obravnavi odloka o spremembah in dopolnitvah OPN je na precejšnje nasprotovanje naletela namera po umeščanju farme za 1.200 prašičev dobrih 400 metrov od roba naselja Dolnje Brezovo.

Kot pravi predsednik KS Dolnje Brezovo Franc Slemenšek, občina na eni strani v naselju izdaja nova gradbena dovoljenja za stanovanjske hiše, na drugi strani naselja pa želi v svoje prostorske akte vnesti možnost svinjske farme s 1.200 prašiči.

»Skrbi nas več stvari, v prvi vrsti smrad. Dolgo sem delal na Drnovem in vem, kaj pomeni svinjska farma v bližini,« pravi Slemenšek. Še bolj bi moralo potemtakem skrbeti prebivalce Blance, kamor z Brezovega običajno piha veter. Slemenška skrbi tudi vprašanje gnojevke. Za njen razvoz bi pri tako velikem številu prašičev lastnik potreboval kakih 90 hektarjev kmetijskih površin, a jih ima v lasti le deset, preostalo pa najema. »Kaj, če mu lastniki ne bodo dovolili polivanja, saj je znano, da gnojevka uničuje rodovitno zemljo,« se sprašuje predsednik KS. Tu je še vprašanje lagune za gnojevko. Bo pokrita? Če ne bo, lahko ob močnem deževju pride do prelivanja in onesnaženja, opozarjajo, v bližini pa so gojitveni potok, Sava in podtalnica.

Nezaupanje je toliko večje, ker je pobudnik za spremembo prostorskega načrta, domačin Jože Sinkovič, podobno farmo sprva želel postaviti tik ob robu naselja, ob tovarni Chemcolor, nekaj deset metrov od prvih hiš na Brezovem. Arso mu je pred dvema letoma izdal celo sklep, da za nameravani poseg ne potrebuje niti okoljevarstvenega dovoljenja.

»No, to je bilo mogoče res malo preblizu, a zdaj se umikamo skoraj petsto metrov od naselja, v gozd. Temu v resnici nasprotuje le peščica posameznikov, jaz pa sem tu žrtev neke gonje,« nam je v telefonskem razgovoru povedal Jože Sinkovič.

Sinkovičevi so zaradi nezmožnosti širitve hleva, v katerem so redili okoli 100 prašičev in 60 bikov, leta 2008 na domačiji na Brezovem opustili živinorejo. Družinska kmetija se je takrat usmerila predvsem v zelenjadarstvo, a opustitev živinoreje, ki bi jo zdaj nadaljevala Jožetova hčerka, je bila le začasna.

Sinkoviča smo poprosili tudi za komentar nekaterih pomislekov, ki so jih krajani izrazili na nedavni javni obravnavi, a se do zaključka redakcije zaradi drugih obveznost in pomanjkanja časa, kot je dejal, do njih ni opredelil.

Članek je bil objavljen v 33. številki Dolenjskega lista z dne, 17. avgust 2017.