Sodeč po zunanjih gradbenih delih, se obnova knjižnice Mirana Jarca po 12 letih vendarle približuje h koncu. Glede na to, da je občina v letošnjem proračunu namenila skoraj za polovico manj denarja, kot ga predvideva načrt obnove, pa je težko napovedati, kdaj bo obnova v celoti končana, tako da bosta stari in novi del knjižnice funkcionalno povezana. Optimisti upajo na leto 2010. Trenutno delavci končujejo z menjavo strešne konstrukcije in kritine na starem delu knjižnice na Rozmanovi 26, zaključujejo tudi s fasado, v atriju pa pripravljajo novo jekleno konstrukcijo, ki naj bi jo po načrtih Pavleta Jeniča, višjega svetovalca za investicije pri mestni občini, montirali konec meseca.

Aprila naj bi v kleti stavbe montirali še razsvetljavo za internetno učilnico, potem pa se bo obnova, predvidoma konec aprila, za letošnje leto končala. V letošnjem proračunu je občina za obnovo zagotovila 852 tisoč evrov. Za dobavo knjižnih polic bodo izvedli še razpis ter izbrali dobavitelja opreme v okvirni vrednosti 80 tisoč evrov. “Za popolno adaptacijo knjižnice je treba dokončati notranjost objekta Rozmanova 26 in atrija, kar pomeni izdelavo potrebnih inštalaterskih del, izdelavo ometa sten in stropov, tlakov ter ostalih zaključnih del, vključno z zunanjo ureditvijo. Za ta dela bomo po sprejemu proračuna za leto 2009 izvedli javni razpis za izbor izvajalca.

Po dokončanju gradbenih del bomo izvedli še razpis za dobavo potrebne opreme, vključno s preureditvijo garaže v depoje knjižnega gradiva,” o načrtih pravi Jenič. Kljub nekaj pocenitvam je za dokončanje knjižnice - samo prva faza, to je izgradnja prizidka, je stala skoraj 5,7 milijona evrov, vrednost obnove starih objektov v drugi fazi pa je ocenjena na preko 7 milijonov evrov - treba zagotoviti še blizu pol milijona evrov. Pri zagotavljanju potrebnega denarja za obnovo se je začelo zatikati že kmalu, potem ko je na osnovi idejnega projekta leta 1986 mesto za obnovo knjižnice izbralo rešitev arhitekta Marka Mušiča.

Načrti so kar deset let čakali v predalu, medtem so bile že aktualne razprave, ali ne bi bilo bolje knjižnico umestiti na Novi trg, tudi v nekdanjo porodnišnico, v kateri je danes upravna enota. V tem času se je zaradi sodobne tehnologije povsem spremenil način dela v knjižnici, z izposojo obveznih izvodov gradiv in prostim dostopom do gradiva se je bistveno povečalo tudi število uporabnikov, tako da so načrte, preden so sploh začeli graditi, že popravljali. Tudi ko je obnova, ki se je začela z gradnjo prizidka, vendarle stekla, so se vrstili zapleti, od nepredvidenih skal, ki so še podaljšale in podražile gradnjo, do stečaja izbranega gradbenega podjetja.

Z otvoritvijo prizidka leta 2001 so se vsi oddelki knjižnice razen oddelka za mladino zasilno preselili v novi del. Čeprav je stara stavba na Rozmanovi 28 sedaj skoraj v celoti obnovljena, lani se je tja preselil oddelek za mladino, v njej pa naj bi dobili mesto še periodična čitalnica, domoznanski oddelek in glavnina skladišč, pa v njej še ni opreme. “Pri pripravi načrtov je arhitekt predvidel desetletni prirast gradiva, prostor zanj smo zaradi predolge obnove že zdavnaj zapolnili,” pravi direktorica knjižnice Andreja Pleničar. V knjižnici na leto beležijo blizu 23 tisoč kosov priliva novih gradiv. Sedaj so prisiljeni selekcionirati knjige v prostem pristopu, saj obseg gradiva postaja nepregleden. “Delujemo v zasilnih rešitvah in prav žalostno je, da obnove ne moremo speljati do konca,” pravi direktorica, ki meni, da se pri izbiri prednostnih projektov pogosto pozablja na pomembne funkcije knjižnice v tem prostoru, saj ne gre le za prostor izposoje knjig, ampak tudi kraj, kjer ljudje preživljajo prosti čas, se srečujejo, izmenjavajo mnenja.

Knjižnica se ne glede na prostorsko utesnjenost uvršča v vrh slovenskega knjižničarstva, tako po strokovnih dosežkih zaposlenih kot tudi po vpeljanih novostih. Pleničarjeva, ki knjižnico vodi ves čas poteka njene obnove, pravi, da ima še nekaj zamisli, kako bi knjižnica lahko napredovala, a zapleti z razpisom za imenovanje novega direktorja jo postavljajo v negotov položaj. Še prej kot v tednu dni, natančneje s prvim aprilom, ji poteče drugi mandat. Svet zavoda ji je za obdobje največ enega leta izdal soglasje za opravljanje dela kot vršilki dolžnosti, čeprav je občina želela na njeno mesto postaviti Jožico Fabjan, kljub temu da ta ni imela opravljenega bibliotekarskega izpita, ki je pogoj za opravljanje te funkcije. Občinski svet je spremenil razpisne pogoje, tako da je izpit mogoče opraviti še dve leti po nastopu dolžnosti.