Prebujanja – pesniška zbirka Olivije Metelko
V Kulturnem domu v Straži sva z gospo Olivijo Metelko – pedagoginjo, pesnico in zanimivo gospo – predstavili njeno zbirko Prebujanja.
In sva se skupaj prebujali ta večer …
Ko sva govorili o sreči, ki jo prinesejo otroci, kasneje vnuki … O veselju do dela z otroki na šoli in do preživljanja časa z vnuki. O dajanju in sprejemanju. Pa tudi o bolečini, ki jo povzročijo tisti, ki so zlorabili zaupanje, prizadeli, zdaj pa so v barvitem svetu vsakdana ostali v odtenkih brez barv.
In sva govorili o ljubezni, ki jo vabimo, jo užijemo, a tudi o tisti, ki jo izpeto in prazno pospremimo do vrat.
In o angelih, ki so vedno tu z nami in tistih, ki so nekoč bili, zdaj pa se igrajo nad oblaki, nas varujejo…
In o bolezni, pa o zlati in o črni in o soncu, ki ga je toliko v otroških očeh, če pa je dan težak, ker si ga je bolezen prilastila, je sonca preveč in je bolje zastreti zaveso.
Čas je tekel in besede so se dotikale naših src, sedale v dušo in melodije mladih glasbenih gostov so božale mehko, zato hvala Neža, Ajda, Nal, Lora in Teo in hvala gospod Dušan Pavlenič za nežne melodije – prispevek GŠ Marjana Kozine Novo mesto.
Poslovili sva se z objemom, ker sva čutili, da sva se po tem večeru malce bolje poznali.
Bolje pa so mojo gostjo spoznali tudi tisti redki – pa zato še toliko bolj dragoceni – gostje, ki so v dogodku prepoznali nekaj, kar je vredno njihove pozornosti, po odzivih sodeč, so odhajali bogatejši. In čeprav sva, kot se za gospe najinih let spodobi, pridno brkljali po preteklosti, sva se z novimi pesmimi in novimi načrti, zazrli tudi daleč naprej, tja, kjer rastejo nove pesmi, nove pravljice, kjer čakajo angeli novih pomladi…
Bilo je mirno, brez naprezanja … Če si tako spravljen s seboj in s svetom, kot Olivija je, lahko mirno popustiš napete trebušne mišice in se sproščeno nasmehneš temu svetu, saj namreč veš, da tiste ptice, ki res štejejo, ne bodo odletele, saj je tukaj mir in je ljubezen in je toplo zakurjeno ognjišče, da se tisti, ki kam hitijo, lahko ustavijo. Tudi oken danes ne bomo zastrli, ker smo se prebudili v dober dan, zato bomo pustili soncu, da zasveti svetlo, da nas ogreje, ker dan danes nič ne boli in se veselimo Prebujanj…
Od strastnih poželenj, preko mehkih doživetij, do sanjavih nasmehov potem, vse do začasnih ali večnih pozdravov. Iskanja pesnice, samospraševanja in dognanja vas bodo vzela s seboj in vas peljala naokrog nazaj k sebi, vam pomagala brskati po lastnih spominih – če jim uspe, kot pravi avtorica, v vas prebuditi nekaj spečega, je dosegla svoje poslanstvo.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
