Nedaleč od Neaplja, blizu obale, so bila v antiki bogata mesta Pompeji, Herkulanej, Opontis. Prvotni prebivalci so bili Oski, južnoitalijansko pleme. Ker so bila ta mesteca na dobri legi z rodovitno zemljo, polne mineralov, ki jim jo je dobrodušno vsakih toliko let natrosil vulkan Vezuv, ko je imel manjše izbruhe, so kaj kmalu privabile še Grke in Etrurščane. Tako je tukaj kmalu nastala grška postojanka, katere ostanki so še vidni sedaj in pa ostanki starogrških templjev, kar priča, da so bili ljudje verni.

Po vpadu Rimljanov so se mesta predala in postala del rimskega cesarstva. Napram ostalim mestom so bili Pompeji majhno mesto, toda veliko bolj priljubljeno od Rima. Imelo je dobro podnebje, prelep zaliv in v ozadju ognjenik Vezuv. Rimljani so za svoje počitnice izbirali Pompeje že od 8. stol. pr. našim štetjem. Življenje v tem mestu je bilo napredno, vladala je harmonija in blaginja.

Najpomembnejši prostor je bila tržnica bogato založena s sadjem in zelenjavo, glavna ulica pa prepolna trgovinic, pekarn, cvetelo je obrtništvo, predvsem tkalstvo, saj so bile tkanine zelo dragocene.

Prebivalci so zelo skrbeli tudi za svojo higieno, imeli so terme, kopališče, telovadnico, vroče kopeli. Kar je redkost, pa so v svojih vilah, ki so premogle atrij in vrt, imeli napeljano tudi ogrevanje. Mesto je premoglo tudi amfiteater, kjer so se odvijali gladiatorski boji. V številnih vilah so bile freske in hišna svetišča, kjer je bil Vezuv upodobljen kot kača. Rimljani so bili prepričani, da je Vezuv božanstvo (rimski demon) in je bil Herkulovo svetišče in tako je mestece Herkulanej dobilo po njem tudi ime.

Preberite še ...

Trendi

Presenetite jo drugače kot običajno

Življenje v tem kraju, lahko bi rekli, je bilo skoraj idilično vse do 24. avgusta leta 79, ko je prišlo do trka afriške in evrazijske tektonske plošče in na nič hudega sluteče prebivalce se je zgrnila največja katastrofa v zgodovini. Vezuv je praktično eksplodiral, sprostil je energijo 100.000 krat močnejšo, kot je bila nad Hirošimo in Nagasakijem. Žarečo lavo, kamenje, plovec, pepel in smrtonosne pline je izstrelil tudi do 33 km v zrak in mesta so bila v par minutah prekrita z več metri debelo odejo pepela. Ljudem ni bilo pomoči. Poleg tega pa jih je dohitel tudi piroklastični tok in s svojo peklensko vročino jih je dobesedno stalil.

Šele veliko let po katastrofi se je ugotovilo, da je pod metri in metri pepela skoraj nedotaknjeno mesto in okamneli ljudje zamrznjeni v času. Začela so se izkopavanja, seveda pa to traja ogromno let in počasi, počasi se odkriva življenje takratnih prebivalcev. Umrlo jih je nekaj tisoč.

Pred našim štetjem so množice Rimljanov trumoma obiskovale Pompeje zaradi uživanja, tradicija se ni spremenila, Rimljani trumoma obiskujejo v današnjem času Pompeje zaradi pietete ali pa da se podučijo o zgodovini in spoznajo, da se naravi ne da ukazovati.