Arhiv NTRC

Barbara in Nuša sta odvisni od knjig. Prva je pred dnevi zaradi zatopljenosti v branje zasmodila pecivo, druga je zaradi knjige dočakala prečudovit sončni vzhod. Obe radi sestavljata sezname knjig, ki jih morata še prebrati, in jih nenehno podaljšujeta. In ker seznamom ni konca, sta si zamislili knjižno delavnico, na kateri več bralcev ustvarja in postavlja skupen knjižni zemljevid ter daje tem seznamom nove kažipote. Vstopnica na delavnico je tako knjiga. »Prebrana ali tista s seznama. Prva, ki vam pride pod roke, ali mogoče tista, ki ima na vaši knjižni polici posebno mesto,« pravita.

Barbara in Nuša, ki so ju knjige povezale, želita na petih srečanjih z udeleženci sestaviti knjižni zemljevid, po katerem se bralec ne bo sprehajal sam, ampak z drugimi. Tako se bo ta zemljevid bogatil z osebnimi spomini, asociacijami in občutji kot tudi s splošnimi znanji in zgodovinskimi trenutki.

Kakšne so torej niti, ki jih tkejo knjige? Kakšne asociacije, spomine dobite, ko vam nekdo pove naslov knjige? Zakaj nekatere knjige v vas sprožijo veselje, druge nelagodje? Je to zaradi knjige ali občutij ob tem, ko ste jo brali? Kako lahko knjiga poveže bralca z drugim bralcem? Kako močno nas knjige zapeljejo v svoje brezmejno predivo? Odgovore na ta vprašanja bodo iskali vsi, ki se bodo pustili ujeti v knjižne mreže.

Barbara in Nuša se zavedata, da ima branje številne dobre učinke. Poleg tega, da izboljšuje umske sposobnosti, pomaga lajšati stres in je zdravilo za depresijo, z branjem bralci pogosto spremenijo način razmišljanja in drugače dojemajo sebe. »Res nas knjige ne morejo zaščiti pred našo skupno usodo – smrtjo, a ponujajo možnosti, da se spremenimo, razsvetlimo.« Če bosta v svoj krog privabili še koga, je večja možnost za širjenje razsvetljenja in širšega pogleda na včasih preveč enosmeren svet. In kot pravita: »Več kot nas bo, prej bomo na cilju.«

LKK, foto: pixabay, Kvirina Martina Zupanc

Preberite več v Novem tedniku