Borštnikov prstan prvakinji ljubljanske Drame, najboljša predstava Kazimir in Karolina (foto)
V Mariboru se je nocoj s podelitvijo nagrad sklenil 60. Festival Borštnikovo srečanje.
Borštnikov prstan si je nadela prvakinja SNG Drama Ljubljana Nataša Barbara Gračner, za najboljšo predstavo s premiero v lanskem letu pa so izbrali uprizoritev Kazimir in Karolina v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Mestnega gledališča ljubljanskega.
Največjega aplavza na nocojšnji zaključni slovesnosti festivala je bila tako kot vsako leto doslej deležna prejemnica najvišjega priznanja za igralsko ustvarjalnost v Sloveniji - Borštnikovega prstana. Tokrat ga je dobila Nataša Barbara Gračner.
Njeno umetniško zorenje je potekalo najprej v Slovenskem mladinskem gledališču, od leta 1998 pa v Slovenskem narodnem gledališču (SNG) Drama Ljubljana, kjer je kot prvakinja odigrala vrsto osrednjih dramskih likov. Močan pečat je pustila tudi na filmu, ob tem pa še poučuje na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo (AGRFT) v Ljubljani na področju dramske igre in umetniške besede.
"Boršnikov prstan za leto 2025 Nataši Barbari Gračner je poklon igralski veličini, ki z umetniško doslednostjo, emocionalno prepričljivostjo in miselno ostrino že tri desetletja uteleša najvišje vrednote gledališke umetnosti. Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja - pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu," izhaja iz utemeljitve nagrade.
Igralki je prstan nadel lanski dobitnik prstana Branko Šturbej, sama pa je v nagovoru občinstvo pozvala k minuti molka "za vse nedolžne žrtve nesmiselnih vojn".
Pred tem so na slovesnosti v dvorani SNG Maribor, ki se je je udeležila tudi ministrica za kulturo Asta Vrečko, podelili ostale festivalske nagrade. Strokovna žirija, ki je ocenjevala predstave na letošnjem festivalu, je ob zaključku izpostavila, da so bile v tekmovalni program uvrščene predstave zelo raznorodnih vsebinskih, estetskih in uprizoritvenih modusov.
"Neposredno angažiranih projektov z jasno razvidno topiko in kritično noto je bilo sorazmerno malo, zato pa toliko več premišljeno strukturiranih refleksij. Te so ob bolj subtilno razdelani družbeni kritičnosti iz historičnega ali aktualnega vidika manifestirale današnje stanje univerzalne bivanjske travme, stiske in negotovosti," je zapisala.
"Pri tem so bile uporabljene najrazličnejše uprizoritvene strategije: od inventivne izbire lokacij, izrazite emocionalne vključenosti, ironične distance, preizpraševanja samega gledališkega medija in položaja igralca oziroma igralke v njem do ultimativnega fizičnega utelešenja izvedbenega akta v smislu performansa. Ne gre spregledati tudi domiselnih inscenacij del klasične slovenske literature, ki so ob izvirnih režijskih, dramaturških in koreografskih prijemih ter predvsem izjemnih igralskih stvaritvah predstavljala pomemben del festivalskega repertoarja. Ti projekti tudi s participacijo najmlajših generacij gledaliških ustvarjalcev pričajo o vitalnosti slovenskega gledališča in odličnih obetih za prihodnost," je ocenila.
O festivalskih nagradah je letos odločala mednarodna strokovna žirija v sestavi Mojca Jan Zoran, Tomislav Zajec, Evelin Bizjak, Peter Rak in Maria Säkö.
Vse nagrade je žirija podelila soglasno
Predstavo Kazimir in Karolina, ki je prejela veliko Borštnikovo nagrado za najboljšo predstavo, po navedbah žirije "zaznamuje izjemna kompleksnost igralskih, koreografskih in scenskih prvin, kombiniranih z neštetimi natančno sinhroniziranimi detajli, kar tako protagoniste kot občinstvo od prvega prizora posrka v frenetičen vrtinec dogajanja".
Nina Rajić Kranjac je za to predstavo prejela tudi Borštnikovo nagrado za režijo in Marina Sremac za kostumografijo.
Igor Vasiljev je dobil Borštnikovo nagrado za scenografijo v predstavi Nebesje v produkciji Slovenskega narodnega gledališča (SNG) Drama Ljubljana, Klemen Kovačič, Nik Žnidaršič in Maša Radi Buh pa za koreografijo v predstavi Agmisterij (zadnjič) v produkciji Bunker Ljubljana in Klemen Kovačič.
Tibor Hrs Pandur je prejel Borštnikovo nagrado za izvirno dramsko besedilo za predstavo Pet kraljev: K psihopatologiji neke monarhije v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje. Borštnikova nagrada za posebni dosežek po presoji žirije za poglobljen pristop h konceptu in izvedbi predstave pa je šla v roke ustvarjalcem predstave Balada o trobenti in oblaku v režiji Žige Hrena v produkciji Mini teatra in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani.
Z Borštnikovo nagrado za igro so počastili Polono Juh v predstavi Prah v produkciji Društva dveh, Klemna Kovačiča v predstavi Agmisterij (zadnjič), Darjo Reichman v predstavi Boj na požiralniku v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj ter Ivana Peternelja za igro v predstavi Kje mi živimo v produkciji Slovenskega mladinskega gledališča in Zavoda Melara. Kot najboljšo mlado igralko so izpostavili Živo Selan v predstavi Boj na požiralniku.
Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije je za najboljšo uprizoritev leta 2024 izbralo Agmisterij v avtorski zasnovi, režiji in izvedbi Klemna Kovačiča.
Društvo slovenskih gledaliških režiserjev in režiserk je ob tej priložnosti znova podelilo nagrade Nepogrešljivi, namenjene manj javno izpostavljenim poklicem v gledališču. Za življenjsko delo so jo prejeli rekviziterka in garderoberka v Mestnem gledališču Ptuj Irena Meško, ključavničar v Slovenskem mladinskem gledališču Sandi Mikluž in inspicientka v Slovenskem ljudskem gledališču Celje Zvezdana Štrakl Kroflič.
Slaba dva tedna trajajoč festival je umetniški direktor Borštnikovega srečanja Aleš Novak ob koncu ocenil kot uspešno izvedenega. "Obisk je bil sijajen, celo nad pričakovanji. Odzivi, ki smo jih prejeli s strani gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so gostovali pri nas, so bili prav tako dobri," je povedal za STA.
Berite brez oglasov
Prijavljeni uporabniki Trafike24 berejo stran neprekinjeno.
Še nimate Trafika24 računa? Registrirajte se
