Pariški avtomobilski salon: kaj bomo vozili čez nekaj let?
Avtomobilski svet se spreminja hitreje kot v zadnjih desetletjih. Električni avtomobili dobivajo cenejše baterije, umetna inteligenca postaja del vozniške izkušnje, proizvajalci obujajo legendarne modele, kitajske znamke pa vse odločneje osvajajo Evropo.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.
Nastavi
Prav v takšnem ozračju se začenja pariški avtomobilski salon, ki bo pokazal, kdo bo v prihodnjih letih narekoval tempo na cestah. Pariški avtomobilski salon oziroma Mondial de l'Auto sodi med najstarejše in najpomembnejše avtomobilske prireditve na svetu. Njegova zgodovina sega v leto 1898, ko so v Parizu pripravili razstavo avtomobilov, ki je pomagala približati novo obliko prevoza širši javnosti. Skozi več kot stoletje se je salon spreminjal skupaj z avtomobilizmom: od prvih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem prek povojne množične motorizacije do današnje elektrifikacije in digitalizacije.
Letošnja izvedba poudarja inovacije, energetski prehod in prihodnost mobilnosti. Letos naj bi svoje novosti predstavilo okoli 40 proizvajalcev v pet razstavnih dvoranah na 70.000 kvadratnih metrov notranjih razstavnih površin.
Posebnost letošnjega salona je kitajska navzočnost. Predstavlja se približno 20 kitajskih avtomobilskih znamk, kar je dvakrat toliko kot na salonu leta 2024. Med njimi so BYD, Chery, Geely, Changan, Xpeng, Leapmotor in druge znamke, ki želijo evropskim kupcem dokazati, da niso več zgolj poceni alternativa uveljavljenim proizvajalcem. Po nekaterih ocenah predstavljajo kitajske znamke okoli 40 odstotkov sodelujočih avtomobilskih znamk, vendar je delež odvisen od tega, ali štejemo vse razstavljavce ali samo proizvajalce avtomobilov.
Prireditve, kot je pariški salon, zato niso več zgolj predstavitve novih modelov. Postale so prizorišče boja za kupce, tehnologijo in prihodnjo podobo evropske avtomobilske industrije.
Umetna inteligenca: avtomobil postaja računalnik na kolesih
Avtomobil prihodnosti ne bo več zgolj prevozno sredstvo, temveč vse bolj digitalni izdelek, v katerem bodo programska oprema, podatki in umetna inteligenca enako pomembni kot motor. Sistemi umetne inteligence že pomagajo pri razvoju vozil, nadzoru kakovosti v tovarnah, načrtovanju poti in prepoznavanju nevarnosti v prometu.
V kabini se razvijajo glasovni pomočniki, ki bodo razumeli običajen pogovor, se prilagajali navadam voznika in upravljali različne funkcije vozila. Naprednejši sistemi bodo lahko pomagali pri parkiranju, menjavi voznega pasu in vožnji v zahtevnih razmerah. Toda kljub hitremu razvoju popolnoma samostojna vožnja še ni splošno dostopna, voznik pa mora pri številnih sistemih še vedno nadzorovati dogajanje.
Po napovedi družbe PwC naj bi se delež avtomobilskih podjetij, ki uporabljajo umetno inteligenco in druge napredne tehnologije, do leta 2030 povečal s 47 na 72 odstotkov. To kaže, da bo konkurenčnost vse bolj odvisna tudi od digitalnih rešitev, ne le od kakovosti izdelave.
Elektrika napreduje, bencin in dizel pa še ne odhajata
Čeprav proizvajalci veliko vlagajo v električna vozila, prihodnost ne bo čez noč postala povsem električna. Podatki Evropskega združenja proizvajalcev avtomobilov ACEA kažejo, da so električni avtomobili v prvi polovici leta 2026 dosegli 20,7-odstotni delež novih registracij v EU. Največji delež, 37,3 odstotka, so imeli klasični hibridi, priključni hibridi pa 9,8 odstotka. Bencinski in dizelski avtomobili so skupaj predstavljali 29,7 odstotka trga.
Proizvajalci zato razvijajo več različnih pogonskih rešitev. Električni avtomobili bodo zanimivejši z nižjimi cenami, večjim dosegom in hitrejšim polnjenjem, hibridi pa bodo za številne kupce vmesna možnost. Bencinski in dizelski motorji bodo na cestah ostali še več let, zlasti na trgu rabljenih vozil in tam, kjer je polnilna infrastruktura slabša.
Pomembno vlogo bodo imele baterije: cenejša proizvodnja, učinkovitejša kemija in hitrejše polnjenje lahko zmanjšajo eno glavnih ovir pri nakupu električnega avtomobila. Vendar bodo kupci še naprej primerjali tudi stroške zavarovanja, vzdrževanja, porabe in izgube vrednosti.
Retro videz za novo generacijo
Med tehnološkimi novostmi je tudi zanimiv oblikovalski obrat: proizvajalci odkrivajo moč nostalgije. Stellantis na pariškem salonu napoveduje električno interpretacijo legendarnega citroëna 2CV, s katero želi povezati prepoznavno zgodovinsko obliko in sodobno tehnologijo.
Retro oblikovanje ni zgolj posnemanje preteklosti. Gre za poskus, da bi avtomobil postal čustveno privlačnejši, obenem pa ostal praktičen, varen in učinkovit. Podobno strategijo uporabljajo tudi druge znamke, ki obujajo stare oblikovne značilnosti, vendar jih združujejo z digitalnimi zasloni, sodobnimi varnostnimi sistemi in električnim pogonom.
Kitajci pritiskajo na Evropo
Največji izziv evropskim proizvajalcem predstavljajo kitajske znamke. Njihova prednost ni samo nižja cena, temveč tudi hitrejši razvoj novih modelov, obvladovanje proizvodnje baterij in povezovanje avtomobila z digitalnimi storitvami.
Kitajska podjetja so se doma znašla pod pritiskom cenovne vojne, zato iščejo nove kupce v tujini. Evropski trg je še posebej pomemben, saj je dostop do ameriškega trga zanje omejen. Na pariškem salonu predstavljajo nove modele, širijo prodajno mrežo in iščejo možnosti za lokalno proizvodnjo.
Evropska unija je oktobra 2024 uvedla dodatne carine na električne avtomobile, izdelane na Kitajskem. Toda to kitajskih proizvajalcev ni ustavilo: nekateri širijo ponudbo hibridov, drugi načrtujejo tovarne v Evropi ali sodelujejo z evropskimi avtomobilskimi skupinami. Evropska komisija v svoji analizi opozarja, da kitajski avtomobili še vedno predstavljajo manj kot pet odstotkov novih registracij v EU, vendar njihov delež raste. Njihova prednost je predvsem v stroških in digitalnih tehnologijah.
Vseeno Kitajci načrtujejo postavitev vedno več tovarn tudi na starem kontinentu. Kitajski proizvajalec električnih vozil BYD tako namerava v Evropi zgraditi še dve tovarni, potem ko naj bi se do konca tega leta odprl obrat na Madžarskem. Ena izmed novih tovarn bi lahko stala v Franciji.
Za evropsko industrijo je vse to resen preizkus. Avtomobilski sektor zaposluje milijone ljudi neposredno in posredno, zato izguba tržnega deleža pomeni tudi tveganje za delovna mesta in dobavitelje. Evropski proizvajalci bodo morali skrajšati razvojne cikle, znižati stroške in ponuditi cenovno dostopnejše modele, ne da bi pri tem žrtvovali varnost in kakovost. Večji proizvajalci, kot je Volkswagen, že močno čutijo kitajski pritisk, napovedujejo zaprtje tovarn in večja odpuščanja, kljub temu pa še vedno vztrajajo pri velikih vlaganjih v električne modele.
Kakšne avtomobile bomo vozili čez nekaj let?
Najverjetneje ne bo zmagal en sam pogon ali ena sama tehnologija. V mestih bo več električnih avtomobilov, na drugih delih trga pa bodo pomembni hibridi in še nekaj časa tudi klasični motorji. Avtomobili bodo bolje povezani z internetom, pogosteje bodo prejemali programske posodobitve na daljavo, pomočniki umetne inteligence pa bodo postajali običajnejši.
Kupci lahko pričakujejo več opreme za isti denar, večjo izbiro cenovno dostopnih električnih vozil in ostrejšo konkurenco med evropskimi in kitajskimi znamkami. Toda ob tem bodo morali biti pozornejši na zasebnost podatkov, dejanski doseg, stroške popravila in življenjsko dobo baterije.
Avtomobilska prihodnost tako ne bo zgolj električna ali digitalna. Oblikovali jo bodo kombinacija tehnologije, cene, uporabnosti in čustev. Pariški salon pa kaže, da se je boj zanjo že začel.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
